Letn. 23, št. 2 (2017)

Jezikoslovni zapiski

Celotna številka

Poglej ali prenesi številko PDF

Kazalo

Metka Furlan, Silvo Torkar, Peter Weiss PDF
Ob jubileju etimologinje Ljubov Viktorovne Kurkine

Ljubov V. Kurkine PDF
Bibliografija Ljubov Viktorovne Kurkine

Александр E. Аникин PDF
Из заимствованной лексики в «Русском этимологическом словаре» / Iz izposojene leksike v Ruskem etimološkem slovarju

Мікалай Антропаў PDF
Старонка з гісторыі беларускай этымалогіі: праспект Рэйнгольда Краўчука¸/ Stran iz zgodovine beloruske etimologije: koncept Rejngolda Kravčuka

Zbigniew Babik PDF
Toboła – SZCZĘŚLIWIE ROZWIĄZANY (?) PROBLEM (NIE TYLKO) POLSKIEJ TOPONOMASTYKI / Toboła – srečna razrešitev (ne le) za poljsko toponomastiko?

Елена Л. Березович, Олеся Д. Сурикова PDF
К реконструкции лексического состава русских народных проклятий: общая характеристика предиката проклятия / K rekonstrukciji leksične sestave ruskih ljudskih kletev: skupna značilnost predikata kletve

Марта Бјелетић PDF
Прилог проучавању псл. Глагола *kapati / Prispevek k proučevanju psl. glagola *kapati

Vít Boček PDF
Poznámka k etymologii staroslověnského vъsǫdъ ‘svaté přijímání’ / Pripomba k etimologiji starocerkvenoslovanskega vъsǫdъ ‘sveto obhajilo’

Wiesław Boryś PDF
Ze studiów nad ludowym słownictwem chorwackim / Iz proučevanja hrvaške ljudske leksike

Varja Cvetko Orešnik, Janez Orešnik PDF
Naravna skladnja – stanje stvari leta 2017

Aleksandra Derganc PDF
Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v slovenščini in ruščini

Metka Furlan PDF
Prispevek k živalskim lastnoimenskim poimenovanjem hidronimskega izvora: slovensko Sebin/Sabin/Savin in Sava

Mariola Jakubowicz PDF
Z historii nazw ‘miłości’ w językach słowiańskich / K zgodovini poimenovanj za ljubezen v slovanskih jeziki

Ilona Janyšková PDF
K výkladu českých názvů janovce (Sarothamnus) / K razlagi čeških imen za košeničico (Sarothamnus)

Helena Karlíková PDF
Český zoologický termín zlak – novotvar nebo výpůjčka? / Češki zoološki termin zlak – neologizem ali izposojenka?

Ľubor Králik PDF
Праслав. Диал. *drynъ ~ словац. Диал. Driňica ‘ограда; огороженное место’ И Рус. Диал. Зáдрыпа ‘бревенчатый забор, бревенчатая стена’? / Psl. nar. *drynъ – slovaš. nar. driňica ‘ograda; ograjen prostor’ in rus. nar. zádrypa ‘brunasta ograja, brunasta sten

Александар Лома PDF
К вопросу о И.‑е. *‑tro‑, *‑dhro‑ в праславянском / Ide. *‑tro‑, *‑dhro‑ v praslovanščini?

Marek Majer PDF
Pochodzenie prasłowiańskiego *čьjь ‘czyj’ / Izvor praslovanskega *čьjь ‘čigav’

Majda Merše PDF
Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja

Мария Рачева PDF
Рядката българска диалектна дума свещ ‘цвят, color’ И нейните вероятни славянски съответстия / Redka bolgarska narečna beseda svešt ‘barva’ in njeni morebitni slovanski ustrezniki

Jiří Rejzek PDF
Psl. *marьnъ a další odvozeniny od kořene *mar‑ / Psl. *marьnъ in druge izpeljave iz korena *mar‑

Luka Repanšek PDF
Funkcija staroperzijskega zaimka aita

Михаил Николаевич Саенко, Rafał Szeptyński PDF
Праславянское *žeratъkъ: слово‑айсберг / Praslovansko *žeratъkъ: beseda kot vrh ledene gore

Людвиг Селимски PDF
За произхода на петнайсет български думи / K izvoru petnajstih bolgarskih besed

Marko Snoj PDF
Nebina

Matej Šekli PDF
Členek med prislovom in veznikom (na gradivu jezika Brižinskih spomenikov)

Светлана М. Толстая PDF
Праславянский префикс *ob‑/o‑ перед корневым v‑ / Praslovanska predpona *ob‑/o‑ pred korenskim v‑

Silvo Torkar PDF
Razpoznavanje slovenskih zemljepisnih imen (2)*

Жанна Ж. Варбот PDF
Об этимологии словен. strníti (se) / O etimologiji sloven. strníti (se)

Јасна Влајић-Поповић PDF
Јсл. Зезати (се) – лексикографско сироче или легитимна одредница / Jsl. zezati (se) – leksikografska sirota ali legitimno geslo

Bohumil Vykypěl PDF
Stručná poznámka k staročeským slabičným likvidám / Kratka pripomba k staročeškim zložnim likvidam

Jadwiga Waniakowa PDF
Etymologia w dialektologii – pochodzenie polskiego gwarowego usiatać się ‘zmęczyć się’ / Etimologija v dialektologiji – izvor poljskega narečnega usiatać się ‘utruditi se’

Andreja Žele PDF
Narečje kot dobro izhodišče za prepoznavanje in spoznavanje nekaterih skladenjskih pojavov v lastnem jeziku