Об этимологии словен. strníti (se) / O etimologiji sloven. strníti (se)
DOI:
https://doi.org/10.3986/JZ.23.2.6924Ključne besede:
etimologija, semantična dominanta, fonetične premenePovzetek
Domneva se, da sloven. strníti (se) ‘združiti (se)’ nima ustreznic v drugih slovanskih jezikih. Semantična sestavina (celo dominanta) zabeležene semantike strniti (se) – semantika stika – dopušča domnevni izvor slovenskega glagola iz besedne družine *rět‑/*ręt‑ ‘nahajati’ ob prvotni obliki *sъrětnǫti ‘srečati’ s premenami tn > n in sr > str (podobno oblikam rus. strenuť, češ. střetnout, slš. stretnúť) in drugotno stopnjo redukcije korenskega vokalizma.Prenosi
Literatura
Варбот 2012 = Ж.Ж. Варбот, Исследования по русской и славянской этимологии, Москва – Санкт-Петербург: Нестор-История, 2012.
Куркина 1978 = Л.В. Куркина, Заметки по словенской этимологии, Общеславянский лингвистический атлас: материалы и исследования 1976, Москва: Наука, 1978.
Bezlaj = F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5, Ljubljana: SAZU (– ZRC SAZU) – Mladinska knjiga – Založba ZRC, ZRC SAZU, 1977–2005.
Pleteršnik = M. Pleteršnik, Slovensko‑nemški slovar 1–2, Ljubljana, 1894–1895, 21974.
Snoj2 = М. Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003.
Vaillant = A. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves 1–5, Paris – Lyon: Klincksieck, 1950–1977.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki