Jezikoslovni zapiski

Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini

2024-05-28T14:03:20+02:00

Obravnavamo slovenske količinske zgradbe z ločilnim števnikom dvoj(e) in samostalnikom. Predstavljene in pokomentirane so dosedanje obravnave tega števnika v še aktualnih slovenskih slovnicah, v slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovenskem pravopisu. Analizirana je raba zgradb z dvoj(e) s samostalnikom v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, predstavljena in pokomentirana je družljivost števnika dvoje z različnimi tipi samostalnikov.

O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih

2024-08-07T09:22:57+02:00

Daljšanje osnove z j je ena izmed oblikoslovnih posebnosti slovenskega jezika, ki se pojavlja pri nekaterih skupinah samostalnikov prve moške sklanjatve. Čeprav gre izhodiščno za oblikoslovno vprašanje, je v prispevku predstavljena obravnava daljšanja z j v pravopisnih priročnikih, ki so namenjeni širšemu krogu uporabnikov. Predstavljene so posamezne skupine samostalnikov moškega spola, s poudarkom na tujih lastnih imenih, pri katerih so (gledano kronološko) v priročnikih rešitve neusklajene ali pa jih je bodisi zaradi neskladne govorne in pisne podobe bodisi izkazane variantnosti mogoče uvrstiti med težavnejše primere.

Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeziku

2024-07-16T19:39:14+02:00

V članku je predstavljen diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz, ki je bil v prvih obdobjih slovenskega knjižnega jezika izjemno pogost. Razlog za njegovo izstopajočo frekvenco bi lahko bilo pojavljanje frazema v antifoni Salve regina. Prvi ohranjeni zapis te antifone v slovenskem jeziku je iz 15. stoletja, torej ima na Slovenskem že dolgo tradicijo, kasneje pa je pogosto bila del lekcionarjev in brevirja. Na podlagi raznovrstnih gradivskih in slovarskih virov je predstavljeno spreminjanje oblike, pomena in rabe frazema od 16. stoletja do sodobnega časa.

Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v anatolski jezikovni skupini

2024-07-17T20:20:20+02:00

Prispevek obravnava vprašanje fonemskega statusa odrazov praindoevropskih labiovelarov v anatolski jezikovni skupini v diahroni luči, predvsem v oziru na relativno kronologijo glasovnih sprememb, ki se jih tičejo. Pomembna je predvsem interakcija med labiovelari in labialnim drsnikom ter zlogotvornimi rezonanti. Glede na relativno kronologijo je razvoj zlogotvornih rezonantov ob labialnem drsniku in labiovelarih bolje razumeti kot praanatolsko prezlogovanje, kasnejše razzlogovanje pa je ločen, verjetno posameznojezičen proces. To ponudi tudi razlago za izstopajoč razvoj manjše skupine glagolov, v katerih je v posebnem fonetičnem okolju prezlogovanje blokirano, o-jevski vokalizem v izpričanih odrazih prezlogovanja pa je posledica povsem ločene pozne glasovne spremembe.

Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer računalniške terminologije

2024-08-02T09:13:38+02:00

Reterminologizacija ali ponovna terminologizacija je znotrajjezikovni terminološki poimenovalni način, ko se termin enega strokovnega področja najprej determinologizira, preide iz strokovnega v splošni jezik, nato pa se ponovno terminologizira, preide iz splošnega v strokovni jezik druge stroke, recimo virus, avatar, gonilnik. V prispevku je reterminologizacija obravnavana na primeru prehajanja samostalniških terminov iz izhodiščne v računalniško terminologijo in nato spet v splošni jezik. Predstavljen je tudi poskus opredelitve meril za lažje ugotavljanje reterminologizacije.

Jezikovna raznolikost na Hrvaškem: zgodovinske in sodobne perspektive jezikovnega stika (in konfliktov) v zadrski in varaždinski regiji

2024-04-23T17:39:24+02:00

Prispevek obravnava zgodovinski in sodobni jezikovni stik med hrvaškim jezikom ter italijanskim in nemškim jezikom v zadrski in varaždinski regiji. Poudarek je na jezikovnem stiku, prepoznavnem pri analizi jezikovnih postavk, povezanih s prostorom in dogajanjem v prostoru. Ker jezikovni stik pogosto privede do jezikovnega konflikta, se prav tako upošteva možnost povezave obeh pojavov na podlagi analiziranega korpusa in z vidika treh področij zanimanja: jezika, posameznega uporabnika jezika in družbe. Rezultati kažejo, da obstaja razlika med obmorskim in celinskim jezikovnim stikom in konfliktom v načinih poimenovanja kraja, hkrati pa tudi, da sodobni jezikovni konflikt med analiziranimi jeziki ni tako izrazit, kot je bil v preteklosti.

Slovenski govori na vzhodnem robu

2024-09-10T09:09:10+02:00

V prispevku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico), katerega cilj je bil natančneje določiti meje treh slovenskih narečij zunaj Slovenije, to je prekmurskega narečja v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem v Avstriji ter srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem.

Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle

2024-09-10T06:15:15+02:00

Prispevek predstavlja na novo zbrano narečno gradivo v krajih na Hrvaškem vzdolž reke Sotle, za katero se ugotavlja njegovo genealoško povezanost s slovenskim jezikom. Na terenu zbrano narečno gradivo se primerja z govori, ki se na slovenski strani slovensko-hrvaške državne meje uvrščajo v kozjansko-bizeljsko narečje. Jezikoslovna obravnava pokaže, da so preučevani govori, ki, gledano političnoupravno, ležijo na Hrvaškem, prav tako del kozjansko-bizeljskega narečja južnoštajerske narečne ploskve južne slovenščine oz. štajerske narečne skupine slovenskega jezika (in ne morda del zgornjesotelskega narečja zahodne kajkavščine oz. kajkavske narečne skupine osrednjejužnoslovanskega, z »etnično« oznako hrvaškega jezika).

Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji

2024-09-18T22:00:19+02:00

V prispevku je predstavljeno novo narečno gradivo, zbrano v petih krajih Radgonskega kota v Avstriji. Predstavljene so naglasne in glasoslovne značilnosti obravnavanih krajevnih govorov, ki so obenem primerjane z referenčnimi govori prekmurskega, slovenskogoriškega in prleškega narečja. Na podlagi opredeljujočih jezikovnih (glasoslovnih) lastnosti se govori krajev Žetinci – Sicheldorf, Dedonci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Radkersburg, Zenkovci – Zelting in Potrna – Laafeld uvrščajo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, vendar pa so na soglasniški in oblikoslovni ravnini prisotne tudi slovenskogoriške in prleške narečne značilnosti.

Ali je večer sredin ali sredni?

2024-11-18T20:00:37+01:00

Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

2024-11-18T20:08:52+01:00

Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica

2024-11-18T20:13:26+01:00

Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka

2024-11-18T20:21:35+01:00

Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja

2024-11-18T21:00:32+01:00

Marija Dolenc (1935–2024)

2024-11-18T21:07:21+01:00