Jezikoslovni zapiski

Slovenski govori na vzhodnem robu (2): predstavitev

2023-12-08T10:48:26+01:00

Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349)

2023-07-21T11:44:25+02:00

V prispevku je prikazan govor kraja Kapele (SLA T349), ki spada v bizeljski govor kozjansko-
bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je Andreja Radetič za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala leta 2002.

Fonološki opis govora kraja Gomilica (SLA T392, OLA 21)

2023-09-04T17:35:54+02:00

V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).

Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik po desetih letih delovanja (2012–2022)

2023-09-28T14:26:46+02:00

Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico za slovenščino s poudarkom na njenem jubilejnem, desetem letu delovanja. Jezikovno svetovanje je bilo vzpostavljeno kot intervencijska spletna svetovalna storitev, danes pa zbirka vprašanj in odgovorov predstavlja za jezikoslovce tudi raziskovalni izziv in samorefleksivni vir za proučevanje jezikovnih zadreg. Vprašanja iz svetovalnice so osnova za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.

Praslovanska dialektizacija v luči etimoloških raziskav: A Review

2023-04-07T12:16:25+02:00

Priročnik za vseživljenjsko učenje češčine kot materinščine

2023-08-02T14:37:18+02:00

Iz črnogorskega imenoslovja

2023-04-06T20:22:07+02:00

Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2023 (poimenovanja za škorpijona, koloradskega, majskega in junijskega hrošča)

2023-09-04T11:59:46+02:00

V prispevku se vsebinsko predstavljajo in objavljajo gesla z zoonimsko iztočnico, ki bodo konec leta 2023 dodana rastočemu spletnemu Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. V
geslih so obravnavana slovenska poimenovanja za škorpijona, koloradskega, junijskega in majskega hrošča, ki so jim dodani sinonimi za ličinko majskega hrošča.

Fonetično-fonološki status fonema /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku

2023-01-08T21:58:11+01:00

Članek obravnava fonetični in fonološki status fonema /v/ glede na slovenski knjižni jezik. Fonetično-fonološke raziskave v novejšem času so pokazale nejasnosti glede definiranih glasovnih variant (alofonov) fonema /v/ v sodobnem govorjenem knjižnem jeziku in variantnost uresničevanja pravopisno-pravorečne norme ter potrebo po fonetični in fonološki obravnavi alofonov fonema /v/. Obravnava je usmerjena v raziskovalna vprašanja o /v/: število in vrste alofonov ter fonotaktične razvrstitve posameznih alofonov v glasovnem okolju v vzglasju in izglasju zloga glede na načelo zaporedje zvočnosti; fonetične artikulacijske, akustične in avditivne značilnosti posameznih alofonov; zapisovanje posameznih alofonov v transkripciji IPA in narodni fonetični transkripciji; fonotaktična pravila razvrstitve posameznih alofonov. Raziskava ugotavlja drugačen fonetični in fonološki status /v/, kot je uveljavljen v predpisnih priročnikih.

Normativni vidik slovenščine v tretjem tisočletju – artikulacija, percepcija in kodifikacija fonema /ʋ/

2023-05-18T21:59:48+02:00

V članku so pregledane in komentirane pretekle raziskave glasovnih uresničitev fonema /ʋ/, ki bodo umeščene v sodobno situacijo. Dodatno je opravljena kontrastivna analiza slovničnega opisa, od metodoloških usmeritev in instrumentalnih meritev do pretekle ter še veljavne kodifikacije, ki temeljijo na opisu v Slovenski slovnici. Opravljena je slušna in instrumentalna analiza variant fonema /ʋ/ v realno izgovorjenih besedilih obeh univerzitetnih fonetičnih učbenikov, vključno z analizo in ustrezno umestitvijo preteklih raziskav. Na koncu je predstavljen predlog kodifikacije fonema /ʋ/.

Lice u hrvatskom jeziku: uvod u problematiku

2023-06-09T10:50:20+02:00

Prispevek je strnjen opis kategorije osebe v hrvaškem jeziku, ki je lahko model za prihodnje podrobnejše ali manj podrobne opise. Uvodoma opozarjamo na problem teoretičnih okvirov, ki ne predvidevajo posebnega mesta za opis rabe osebe in drugih pomembnih pojavov, povezanih s slovničnimi kategorijami in rabo posameznih besednih vrst. V drugem delu prispevka opisujemo osebo kot posebnega označevalca diskurzivnih vlog, pri čemer posebej izpostavljamo osnovne pomene posameznih oseb, njihove prenesene rabe in tudi rabo osebe kot t. i družbenega deiksa. V tretjem delu opisujemo »zabrisano« rabo osebe, tj. rabo, pri kateri oseba označuje splošno ali nedoločno človeško entiteto. V zaključnem delu so navedene osnovne prednosti predstavljenega modela opisa osebe v
hrvaškem jeziku, hkrati je na kratko obravnavana možna rešitev problema nepredvidenega mesta za opis določenega jezikovnega pojava.

Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini

2023-04-18T20:49:32+02:00

V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnega
glasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.

Teorija metajezika in opis avtonimije v slovenščini

2023-04-19T09:11:23+02:00

Članek opisuje odnos med metajezikom in objektnim jezikom ter osnovne pojme, uporabljene pri opisu metajezika in jezikoslovne terminologije. Navedene so posebnosti slovenskega metajezika, pri čemer je posebna pozornost posvečena pojavu avtonimije v jezikoslovnih
besedilih.

Uporabnost ameriškega spletnega slovarja za tujejezične uporabnike s stališča slovenskih uporabnikov

2023-05-22T20:12:17+02:00

V članku najprej predstavimo raziskave o različnih vidikih rabe slovarjev, nato pa izsledke kvalitativne raziskave o rabi slovarjev, v kateri so sodelovali študenti Ekonomske fakultete. V okviru raziskave so iskali različne informacije v spletnem slovarju The Britannica Dictionary. Rezultati raziskave kažejo, kako učinkovit je preučevani slovar. Iz njihovih komentarjev je razvidno, da imajo določena pričakovanja glede vrste informacij, ki jih želijo dobiti v slovarju, in glede načina prikaza teh informacij.

Denar je/ni vse – iz raziskav jezikovno-kulturne podobe Slovencev

2023-02-10T13:30:59+01:00

Denar ni le stvar, ki ima določeno vrednost in nastopa v vlogi plačilnega sredstva. Raziskovalno se zdi zanimiv opis njegovega pomena, ki upošteva antropocentrični način konceptualizacije v primerjalnem slovensko-poljskem okviru. Prispevek predstavlja rezultate anketne raziskave o odnosu do denarja – gre za eno od pomenskih kategorij, ki sta jih avtorici ugotovili pri jezikovno-kulturni stereotipni podobi Slovencev, izoblikovani skozi raziskave. Metodološko sodi predstavljena tematika na področje etnolingvističnih raziskav.

Didaktično gradivo na portalu Franček

2023-05-22T12:06:49+02:00

V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavitev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik (učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu.

Napake študentov pri pisanju poslovnih pisem v angleškem jeziku

2023-04-18T21:09:15+02:00

Prispevek se osredinja na položaj poslovnega angleškega jezika v slovenskem univerzitetnem prostoru in na problematiko pravilne sestave poslovnega pisma. Predstavlja pogoste napake, ki jih študenti delajo pri pisanju poslovnih pisem, in sicer ob analizi spremnih pisem, ki so jih pisali dodiplomski študenti Univerze na Primorskem med letoma 2015 in 2018. Obdelani so temeljni sklopi in predstavljeni rezultati, opozorjeno pa je tudi na težave, s katerimi se srečujejo slušatelji.

Petinšestdeset let univerzitetne profesorice Irene Orel

2023-06-13T12:34:03+02:00

Ob jubileju Janeza Kebra

2023-12-22T21:42:10+01:00