Jezikoslovni zapiski

Razvoj ujemalnih tipov samostalnikov srednjega spola v slovenščini

2023-09-04T18:19:28+02:00

V prispevku je najprej eksplicitno predstavljen teoretični pristop k slovničnemu spolu tako z vidika istodobnega opisa kot razvoja spolskih sistemov, v drugem delu pa so preko t. i. ujemalnih tipov (tj. tipov zvez samostalnika in ujemalnih besed glede na njihove oblikovne in oblikoskladenjske značilnosti) opisane osnove silnice razvoja srednjega spola v slovenskem jeziku. Čeprav lahko marsikatero rešitev zgolj ponovimo po Oblaku (1888; 1890), Tesnièru (1925b) in Ramovšu (1935; 1952), ostaja nerešenih vprašanj o razvoju srednjega spola v slovenščini kljub večji količini danes dostopnega gradiva še veliko.

Položaj naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi

2023-11-15T21:15:15+01:00

Članek se ukvarja s položajem naslonskega niza v vezniškem stavku v slovenski zloženi povedi. Mesto veznika definira kot ničto mesto na začetku stavka, naslonski niz pa stoji na prvem ali drugem mestu, torej takoj za veznikom ali za prvim stavčnim členom. Članek pokaže položaj naslonskega niza glede na skupine razmerij, v katerih se pojavlja, v prirednih razmerjih pa opiše še položaj naslonskega niza glede na število in ponavljanje udeležencev. Glavno vlogo pri položaju naslonskega niza imata razmerje med stavkoma in veznik.

Prijedložno-padežni izrazi u koordinaciji u hrvatskome

2024-04-03T09:24:51+02:00

V prispevku so analizirane predložnosklonske zveze, ki jih povezuje priredni veznik i ‘in’. Strukturno-semantična analiza je bila opravljena na primerih najpogostejših predložnosklonskih izrazov, pridobljenih iz korpusa hrWaC kot stalnih izrazov. Posebna pozornost je namenjena predložnim besednim zvezam z enakim predlogom, ki se ponavlja, in tistim, v katerih je drugi predlog izpuščen (npr. u jednom i u drugom : u jednom i drugom ‘v enem in v drugem : v enem in drugem’). Posebej izpostavljen je tudi poudarjeni i, ki se ponavlja pred vsako predložno frazo.

O kognitivnim temeljima distribucije i alternacije prijedloga u i na u hrvatskome jeziku

2024-02-28T10:52:05+01:00

V prispevku z metodološkim aparatom teorije konceptualne metafore in metonimije ter kognitivne slovnice analiziramo kognitivne temelje distribucije in alternacije predlogov u ‘v’ in na ‘na’ v hrvaških predložnih zvezah, v katerih predložna dopolnila označujejo prevozna sredstva, kraje, ustanove ter lokacije in dogodke. Prispevek izhaja iz predpostavke, da vsak konkretnejši pomen obeh predlogov predstavlja elaboracijo njihovih shematskih pomenov intralokalnosti in supralokalnosti.

Glasnik /v/ između aproksimanta i frikativa u kajkavskom govoru Jurjevca

2024-03-28T18:26:41+01:00

Prispevek podaja akustični opis govornih uresničitev fonema /v/ v jurjevskem govoru, ki ga uvrščamo v srednjezagorsko narečje kajkavščine. Nekateri avtorji pri podrobnejših opisih kajkavskih narečij uvrščajo fonem /v/ med prave soglasnike (nezvočnike) v položaju na koncu besed ali pred nezvenečimi soglasniki, v drugih primerih pa med aproksimante. Zaradi različnosti v opisih fonema /v/ v literaturi je prispevek usmerjen v akustično opisovanje alofonov fonema /v/ v kajkavskem govoru; predpostavka prispevka je, da se fonem /v/ v govoru Jurjevca uresničuje kot frikativ, ne pa kot aproksimant, kot običajno navaja literatura. Natančna akustična analiza zajema glasovne uresničitve fonema /v/ v različnem glasovnem okolju, da bi tako ugotovili fonetične lastnosti njegovih alofonov.

Ustaljevanje slovenske jezikoslovne terminologije v slovenskih slovnicah 1768–2017

2024-03-15T08:20:05+01:00

Članek pregledno predstavlja razvoj slovenske jezikoslovne terminologije, zlasti v slovenskih slovnicah v obdobju 1768–2017. V empiričnem delu se na vzorcu 50 jedrnih jezikoslovnih pojmov ugotavlja, kateri slovničar je imel odločilno vlogo pri njenem ustaljevanju.

Zakonski osnov i filološka argumentacija u prilog zaštiti crnogorskih govora

2023-12-04T20:46:53+01:00

Črnogorska narečja so med najbolje preučenimi v slovanskem svetu. Črnogorska filologija je potrdila jezikovno in kulturno vrednost mikronarečnih območij in avtentičnih stvaritev tradicionalne kulture ne le za znanost, ampak tudi za celotno črnogorsko kulturo. Naravno nadaljevanje dosedanjih aktivnosti naj bi bila pravna zaščita črnogorskih dialektov kot nesnovne kulturne dobrine. Analiza, ki smo jo opravili je pokazala da obstoječi zakonski okvir daje dober temelj za zaščito črnogorskih dialektov ob multidisciplinarnem sodelovanju filološke stroke, državnih ustanov in delavcev v kulturi.

Pobude za terminološke intervencije v Terminološki svetovalnici

2024-03-22T10:15:36+01:00

Prispevek obravnava terminološke intervencije, ki so jih predlagali uporabniki Terminološke svetovalnice na Terminologišču. Analiza je pokazala, da so glavni razlogi za terminološko intervencijo vsebinsko neustrezni termin, deloma ali v celoti prevzeti termin, predolgi termin in politično nekorektni termin. Pri utemeljevanju odgovorov v svetovalnici je bilo največkrat uporabljeno terminološko načelo ustaljenosti, ki mu sledita terminološko načelo vsebinske ustreznosti in terminološko načelo gospodarnosti.

Slovenski govori na vzhodnem robu (3): predstavitev

2024-06-08T11:25:30+02:00

Fonološki opis govora kraja Zibika (SLA T334)

2024-01-22T06:56:34+01:00

V prispevku je prikazan govor kraja Zibika (SLA T334), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. V obliki fonološkega opisa so predstavljene njegove osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je zbrala in zapisala Mira Založnik po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) leta 1960. Govor Zibike zaradi dvojnic znotraj dolgega vokalizma izkazuje srednještajersko-kozjansko prehodnost.

Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339)

2024-01-26T12:18:58+01:00

V prispevku je prikazan narečni govor kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine (z nekaj prehodnimi značilnostmi). Fonološki opis prikazuje osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti tega govora in je nastal na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Jurij Rojs leta 1966. Gradivo je zapisano v stari Ramovševi fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe fonološkega opisa narečne odgovore celotne vprašalnice pretvorila v sodobno slovensko fonetično transkripcijo.

»Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne«: ob življenjskem jubileju dr. Jožice Narat

2024-06-08T13:19:40+02:00

In memoriam akad. Janez Orešnik (12. december 1935 – 1. april 2024)

2024-06-08T13:27:25+02:00

In memoriam prof. dr. Senahid Halilović (1958–2023)

2023-12-21T23:11:54+01:00

Slovenski istrski lingvistični atlas (SiLA) 1: vremenske razmere, geomorfologija, običaji in institucije, telo in bolezni (2024)

2024-06-08T13:58:11+02:00