https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/feed Jezikoslovni zapiski 2022-09-27T12:21:41+02:00 Peter Weiss peter.weiss@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p><em>Jezikoslovni zapiski </em>so slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki jo izdaja <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša</a> ZRC SAZU. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.</p> <p>Print ISSN: 0354-0448<br />Online ISSN: 1581-1255</p> https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11118 Morfologija kavkaških jezikov: tipološki pregled 2022-09-27T10:55:43+02:00 Peter Arkadiev alpgurev@gmail.com <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">Jeziki avtohtonih jezikovnih družin na Kavkazu (naško-dagestanske, abhaško-adigejske in kartvelske družine) se odlikujejo po raznolikosti svojih oblikoslovnih sistemov. Prav na oblikoslovni ravnini so si ti jeziki tudi med seboj različni – medsebojno se razlikujejo tako jezikovne družine kot predstavniki posameznih družin. Prispevek predstavlja teoretični in tipološki pregled osnovnih posebnostih oblikoslovnih sistemov kavkaških jezikov, pri čemer izpostavlja netipične in s tipološkega stališča redke pojave v njihovi morfologiji. Osredotoča se na posebnosti izražanja skladenjskih razmerij med jedrom in odvisnim delom ter na različne tipe razmerij med morfološkimi pomeni in sredstvi njihovega izražanja; prav tako obravnava primere netipičnih razmerij med obliko in pomenom ter tipe polisintetizma, ki so značilni za kavkaške jezike.</span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11119 Glagolska prehodnost v slovenščini 2022-09-27T11:11:55+02:00 Andreja Žele andreja.zele@zrc-sazu.si <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">Namen prispevka je predstaviti prehodnost kot skladenjsko kategorijo glagolov v povezavi z drugimi glagolskimi kategorijami. Z vidika prehodnosti je opozorjeno tudi na skladenjske lastnosti in značilnosti slovenskih stavčnih zgradb in slovenskih povedi nasploh, tudi na diatezne zmožnosti.</span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11120 Semantična kontinuiteta v medjezikovni perspektivi: primeri iz slovanskih glagolov za potiskanje in vlečenje 2022-09-27T11:18:28+02:00 Alina Sherstyuk asaveleva@hse.ru Tatiana Reznikova treznikova@hse.ru <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">V prispevku so predstavljeni nekateri rezultati medjezikovne raziskave glagolov vlečenja in potiskanja v devetih slovanskih jezikih. Ti podatki postavljajo pod vprašaj tradicionalno predstavo pomenskega polja kot jasnega razreda leksikalnih enot. Zaradi semantičnega sosedstva se polja lahko prekrivajo, tako da lahko v različnih jezikih isti dogodek opisujejo glagoli, ki bi bili po tradicionalnem pristopu uvrščeni v različna semantična polja. Kršitev medpoljnih mej dokazujejo tako sinhroni kot diahroni podatki.</span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11121 Zapletenost vzglasja zloga v slovenskem jeziku: razpršenost zvočnosti v razvrstitvah začetnih nezvočniških segmentov 2022-09-27T11:35:22+02:00 Drago Unuk drago.unuk@um.si <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">Članek podaja profil začetnih dvočlenskih vzglasnih nezvočniških nizov v slovenskem jeziku glede na usklajenost z razpršenostjo zvočnosti, fonološke razlage nastopanja zvočnosti<span lang="sk-SK"> ter povezanost zvočnosti z izgovarjavo, zgradbo in zaznavnostjo zloga. V oblikovanju zloga delujeta načelo zvočnosti in načelo raznovrstnosti segmentov. Pomembna sta prag zaznave vzbujanja spremembe in Fibonaccijevo zaporedje, da bi se opazila razlika rasti zvočnosti v posameznih konfiguracijah segmentov: delujeta kot merilo, da se konfiguracija pripornik in zapornik (#FS) uresniči kot regularni niz v vzglasju zloga.</span></span></span></span></p> 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11122 Večnaglasnice v slovenističnem jezikoslovju: besedotvorni in fonološki pregled 2022-09-27T11:40:15+02:00 Luka Horjak luka.horjak@ff.uni-lj.si <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">V prispevku je kronološko predstavljena obravnava večnaglasnic v slovenščini od 19. stoletja do danes. Največ pozornosti je namenjene povezavi med večnaglasnostjo in besedotvorjem, saj jezikoslovci število naglasov povezujejo z zgradbo tvorjenke oz. besedotvorno vrsto. Poleg prevladujočega besedotvornega vidika so predstavljena tudi do­gnanja metrične fonologije, ki predstavi fonološka pravila za določanje števila primarnih naglasov.</span></span></span></p> 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11123 Glasovne spremembe v krajevnem govoru Komna (SLA 107, OLA 5) 2022-09-27T11:44:48+02:00 Aleks Birsa Jogan aleks.birsajogan@gmail.com <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">Prispevek obravnava glasovne spremembe v krajevnem govoru Komna, ki so se dogajale od zapisa za SLA (1954) in zapisa za OLA (1986) do danes. Poleg njih so predstavljene še meje arealov nekaterih odrazov za dolge samoglasnike.</span></span></span></p> 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11124 Korpus šolskih besedil slovenskega jezika: zasnova in gradnja 2022-09-27T11:48:35+02:00 Nina Ledinek nina.ledinek@zrc-sazu.si Mateja Jemec Tomazin mateja.jemec-tomazin@zrc-sazu.si Mitja Trojar mitja.trojar@zrc-sazu.si Andrej Perdih andrej.perdih@zrc-sazu.si Janoš Ježovnik janos.jezovnik@zrc-sazu.si Miro Romih miro.romih@amebis.si Tomaž Erjavec tomaz.erjavec@ijs.si <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">V prispevku je predstavljen <em>Korpus šolskih besedil slovenskega jezika</em>, specializirani pisni korpus slovenščine v obsegu približno 1,8 milijona pojavnic. Korpus je bil zasnovan v okviru projekta <em>Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje slovenščine in Šolski slovar slovenskega jezika</em>, in sicer kot gradivska osnova za oblikovanje <em>Šolskega slovarja slovenskega jezika</em>, prvega znanstveno utemeljenega pedagoškega slovarja za slovenski jezik. Prispevek obravnava besedilnotipsko sestavo in obseg korpusa, osvetljuje tehnične postopke predpriprave besedil in njihovega jezikoslovnega označevanja ter predstavlja nabor korpusnih metapodatkov, hkrati pa pojasnjuje, v katerih formatih in pod katerimi licencami je <em>Korpus šolskih besedil slovenskega jezika</em> na voljo. Članek opozarja tudi na pravne vidike pridobivanja besedil.</span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11125 Besedotvorni razgled po knjižni in elektronski izdaji Slovarja Pohlinovega jezika 2022-09-27T11:56:29+02:00 Irena Stramljič Breznik irena.stramljic@um.si <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;">V prispevku predstavljamo knjižno in elektronsko izdajo <em>Slovarja Pohlinovega jezika </em>avtorja Marka Snoja. Njegovo uporabnost ponazarjamo na pomenski skupini tvorjenk za poimenovanje oseb in predstavljamo nekatere nove funkcionalnosti, še zlasti e-slovarja, ki omogočajo učinkovitejšo besedotvorno analizo in so bile s klasično uporabo primarnih Pohlinovih slovarskih virov nedostopne.</span></span></span></p> 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11126 Bojan Čop in etimologija toharskega käṣṣi ‘učitelj’ 2022-09-27T12:00:33+02:00 Stefan Zimmer s.zimmer@uni-bonn.de <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;"><span lang="de-DE">Najboljšo etimologijo toharskega AB </span><span lang="de-DE"><em>käṣṣi</em></span><span lang="de-DE"> ‘učitelj’ je prispeval Bojan </span>Čop (1975).</span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11127 Pregled jezikovne politike v Ukrajini 1991–2021 2022-09-27T12:07:47+02:00 Marija Sotnikova Štravs marija.sotnikova@icloud.com <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;"><span lang="nb-NO">Jezikovna in politična situacija v Ukrajini je v zadnjem obdobju postala ena najbolj aktualnih tem sodobne geopolitike. Ob tem pogosto prihaja do nepopolnih oz. celo napačnih in zavajajočih interpretacij njenih dejavnikov in smernic s strani posameznikov, medijev ipd. V članku poskušamo analizirati jezikovno politiko v Ukrajini v letih 1991–2021. Upo­števani so zgodovinska dinamika jezikovna zakonodaja, tendence, ideološki kontekst in smernice jezikovne politike. Prikazan je razvoj ukrajinske situacije v obdobju tik pred osamosvojitvijo (1989), nato pa v 30 letih od osamosvojitve (1991) naprej in po zmagi t.&nbsp;i. revolucije dostojanstva (februar 2014) vse do danes.</span></span></span></span></p> 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11128 Hrvaščina in angleščina v besedilih oglasnih sporočil 2022-09-27T12:11:01+02:00 Mirjana Bautović mina.bautovic@gmail.com Darija Omrčen darija.omrcen@kif.hr <p class="western" align="left"><span style="color: #000000;"><span style="font-family: 00 ZRCola, serif;"><span style="font-size: small;"><span lang="sk-SK">Na vzorcu 173 anketirancev (72 moških in 101 ženska), starih od 20 do več kot 60 let, iz Republike Hrvaške smo želeli ugotoviti, ali razumejo besedila oglasnih sporočil na jumbo plakatih in panojih, ki so pisana v celoti angleško ali pa kot kombinacija hrvaščine in angleščine. Statistično pomembne razlike med moškimi in ženskami niso zaznane, v posameznostih pa so ugotovljene razlike med starostnimi skupinami.</span></span></span></span></p> 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11129 Slovanska beseda v času in prostoru Ljubov V. 2022-09-27T12:15:25+02:00 Metka Furlan metka.furlan@zrc-sazu.si 2022-09-28T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11130 Zgodbe, ki ustvarjajo prostor v zgornjem Obsotelju 2022-09-27T12:17:27+02:00 Tjaša Jakop tjasa.jakop@zrc-sazu.si 2022-09-27T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2022