Jezikoslovni zapiski

Slovenski prevedki v večjezičnem primerjalnem slovarčku Olofa Rudbecka st. (1698): nov podatek za zgodovino slovenskega slovaropisja in analizo uporabe slovarjev v 17. stoletju

2023-07-28T13:00:40+02:00

Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje večjezični primerjalni slovarček, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem poljskih, šest hrvaških in štiri češke. Prispevek opozarja na pomen tega slovarčka za zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išče natančen Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo.

Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije

2023-07-28T14:17:26+02:00

Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoča najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, večinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpostavljeni osnovni pogoji in posledično merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogočajo leksikalizacijo v prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem.

Bolgarski predprihodnjik in njegove slovenske ustreznice: kontrastivno-prevodni vidik

2023-07-28T14:22:48+02:00

V prispevku so določene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti označuje preddobno dejanje v prihodnosti; analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovničnih del ter sedmih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenščini kontrastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika pa vključujejo prihodnjik, ki označuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost označuje časovni izraz.

Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze

2023-07-28T14:34:20+02:00

V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narečja posamezni nepričakovani oksitonirani primeri tipa ziˈma ap B in C v slovenščini niso osamljeni, ampak jih je mogoče prepoznati celo v drugih, od terskega narečja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim > *zīmȁ > *zíːma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz časa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na prednaglasno dolžino *zīmȁ > *zíːma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno območje od terskega.

Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narečnih govorih slovenske Istre: primer dvo- in enojezičnih vasi Bertoki, Pomjan in Šared

2023-07-28T15:10:49+02:00

V raziskavi, ki se opira na terensko dialektološko gradivo, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so stičnost, bližina ali oddaljenost slovanskega in romanskega jezikovnega območja vplivale na rabo romanizmov v izbranih slovenskih istrskih govorih. V kraju Bertoki, kjer živijo narečno italijansko in slovensko govoreči domačini, se namreč istrskoslovensko in istrskobeneško govorno območje prepletata, Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narečje, vzhodno in jugozahodno pretežno le šavrinski in rižanski govori, Pomjan pa se nahaja v osrčju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja.

Narodno blago iz Roža 1936/37: dialektološka in etnološka zakladnica v rožanskem narečju

2023-07-28T15:14:43+02:00

Prispevek prikazuje vsebino in jezikovne značilnosti Narodnega blaga iz Roža (ŠR 1936/37). Gre za narečno etnološko monografijo o življenju, delu in kulturi kmečkega stanu v medvojnem času. Vsebuje besedila iz ljudskega izročila, prikaz šeg in navad v življenjskem krogu ter noš, podroben opis kmečke domačije, izrazje za staro kmečko orodje, opis kmečkih in obrednih jedi ter dejavnosti skozi letne čase, narečni slovar idr. Primerjava besedilnih primerov iz monografije z njihovo transkripcijo v današnji podobi govora kaže precejšne spremembe plajberškega govora v zadnjih nekaj manj kot sto letih.

Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici

2023-07-28T15:19:18+02:00

Prispevek obravnava odraze soglasnikov in glasovnih skupin v novomeškem govoru, ki govor približujejo glasovnemu sestavu knjižnega jezika. Stanje je primerjano z odrazi v okoliških govorih, ki so del mreže točk za Slovenski lingvistični atlas, in s starejšim zapisom novomeškega govora.

Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem

2023-07-28T15:40:14+02:00

Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih različic besedila o stari kmečki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuče – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil (IKNB), kjer doslej za to območje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je opravljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvističnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srečevali z veliko težavami, saj je pravih narečnih govorcev na tem območju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja.

»Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki v latinskem rokopisu iz tretje četrtine 12. stoletja (Heiligenkreuz, Cod. 250)

2023-07-28T16:04:27+02:00

Slovensko lastnoimensko bogastvo Občine Zell-Sele

2023-07-28T16:10:04+02:00

Jezikoslovna različnost Branke Tafra

2023-07-29T17:37:33+02:00

Delavnica o leksikografiji in korpusnem jezikoslovju Lexicom 2022

2023-07-29T17:39:59+02:00