Jezikoslovni zapiski

Vključujoča terminologija: primer medicinske terminologije

2025-07-15T12:46:28+02:00

V prispevku obravnavamo vključujočo terminologijo, ki je osnovana na prepoznavanju različnosti, spoštovanju posameznika in načelih enakosti, njen namen pa je preprečiti stereotipizacijo in diskriminacijo ranljivih in marginaliziranih skupin. Opredeliti poskušamo različne načine rabe vključujoče terminologije, podrobneje pa se osredotočamo na mehanizme, prek katerih se vključujoča terminologija uveljavlja na področju medicine. Poleg tega predstavljamo tudi mogoče vzroke in razloge za pobude za terminološke intervencije s tega področja, podprte z argumentom vključujoče terminologije.

Standardologija slovenščine: je slovenski knjižni jezik bližje standardizaciji zgodnjega tipa ali poznega tipa?

2025-04-22T12:42:46+02:00

V prispevku so uvodoma predstavljeni Haugenov model jezikovne standardizacije in njegovi najpomembnejši popravki (Joseph, Subačius), nato pa je glede na lastnosti (čas selekcije, položaj jezika, načrtovanost standardizacije, razlika med pisnim in govorjenim standardom, perceptivne lastnosti te razlike in uzaveščenost narečne osnove standardnega koda) knjižna slovenščina uvrščena med standardne jezike poznega tipa. Prikazane so nekatere ključne značilnosti, po katerih je podobna standardnim jezikom zgodnjega oz. poznega tipa in po katerih se od njih razlikuje.

Zapis izgovora in izbor pravopisne različice angleščine v dvojezičnih slovarjih za slovenske priseljence v ZDA

2025-03-20T09:07:26+01:00

Na prelomu 19. in 20. stoletja so na obeh straneh Atlantika začeli izhajati dvojezični slovarji, namenjeni slovenskim izseljencem v ZDA. V prispevku analiziramo, kako so avtorji štirih slovarjev (Kubelka 1904; Kubelka 1912; Košutnik 1912 in Kern 1919) v uvodnem in v slovarskem delu obravnavali izgovor ter zapis/pravopis. Podrobno smo preučili razlage izgovora v posameznih slovarjih in razumljivost teh razlag za ciljno publiko. Prav tako nas je zanimalo, ali so avtorji vključevali angleške iztočnice oz. angleške ustreznike slovenskih iztočnic, zapisane v ameriški ali britanski angleščini, ko sta bila oba variantna zapisa v rabi v ZDA.

Identifying New Multi-Word Prepositions in Croatian: the Preposition + Noun + Preposition Pattern

2025-07-30T07:41:36+02:00

Prepoznavanje novih večbesednih predlogov v hrvaščini: vzorec predlog + samostalnik + predlog

Večbesedni predlogi so kompleksne leksikalne enote, ki so običajno tvorjene iz predlogov in samostalnikov . Ker se mnogi še vedno semantično, morfološko in sintaktično razvijajo, dokončen seznam večbesednih predlogov ne obstaja. Ta prispevek preučuje tribesedne izraze s strukturo predlog + samostalnik + predlog. Z uporabo regularnih izrazov so bili ti vzorci uporabljeni na hrvaškem jezikovnem korpusu za identifikacijo in analizo potencialnih večbesednih predlogov na podlagi značilnosti, kot so pogostost uporabe, spremenljivost elementov, semantika in druge pomembne lastnosti.

Prepoznavanje krajšav in razvezav v angleških besedilih s področja varstvoslovja z algoritmom Krajšavar ter orodjema ChatGPT in Perplexity

2025-08-13T08:16:10+02:00

V prispevku se osredotočamo na uporabo orodij umetne inteligence, in sicer ChatGPT ter Perplexity, v procesu prepoznavanja krajšav in razvezav v angleških besedilih stroke, in sicer na primeru varstvoslovnih besedil, ter izsledke primerjamo s filtracijo besedil z algoritmom Krajšavar. Angleška besedila, ki smo jih uporabili pri filtraciji z orodjema umetne inteligence in algoritmom, smo ročno zbrali na podlagi tipološke klasifikacije angleških varstvoslovnih besedil. V prispevku predstavimo značilnosti algoritma Krajšavar, opišemo njegov razvoj in delovanje ter v nadaljevanju orišemo zbiranje besedil in pripravo gradiva za filtracijo. Osredinimo se na uporabo orodij ChatGPT in Perplexity pri samodejnem prepoznavanju krajšavno-razvezavnih parov v angleških varstvoslovnih besedilih, preverimo izsledke filtracije ter jih primerjamo z izsledki, pridobljenimi z algoritmom Krajšavar, in z rezultati ročnega pregleda.

Zasnova in oblikovanje Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine

2025-07-29T13:42:11+02:00

V prispevku predstavljamo Korpus znanstvenih besedil sodobne slovenščine, specializirani pisni korpus slovenščine, ki obsega 33.604.256 pojavnic iz 884 znanstvenih in strokovnih besedil zlasti s področij družboslovja in humanistike, nastalih predvsem med letoma 2000 in 2023. Osredotočamo se na prikaz besedilnotipske sestave korpusa, tehničnih postopkov predpriprave korpusnih besedil, korpusne anotacije, formatov zapisa korpusnih besedil in dostopnosti korpusa. Predstavljamo tudi motivacijo za izgradnjo korpusa in njegovo aplikativno vrednost, pri čemer skušamo opredeliti specifike in prednosti Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine glede na druge slovenske korpuse, ki vključujejo strokovna in znanstvena besedila.

Праславянское *(w)ǫsъ ‘ус’: проблемы реконструкции

2025-05-20T20:36:17+02:00

Praslovansko *(w)ǫsъ ‘brk’: problemi rekonstrukcije
V prispevku poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je v pozni praslovanščini možno rekonstruirati obliko *wǫsъ. Dokazujemo, da stara cerkvena slovanščina, starosrbščina in staročeščina to tezo zavračajo. Pri tem je pomenljivo, da sodobna češka oblika vousy ‘brada’ ni zanesljiv dokaz. Hkrati tudi dokazujemo, da rekonstrukcija *ǫsъ ne nasprotuje tradicionalni etimologiji te besede in govori v prid razlage, ki jo je predlagal Oleg N. Trubačov. Predlagani sta dve razlagi za izgubo začetnega w- pri obliki *(w)ǫsъ v pozni praslovanščini.

Vzhodna rovtarska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA)

2025-10-08T08:25:55+02:00

Vzhodna rovtarska narečja (horjulsko, škofjeloško in poljansko narečje), ki so se razvila na gorenjski narečni osnovi južne slovenščine, so bila med terenskim delom za SLA sorazmerno zgodaj popisana. Raziskave Tineta Logarja so se tu začele sredi 40. let, najmlajši študentski zapisi pa segajo v 80. oz. 90. leta prejšnjega stoletja. Ker nobeno izmed narečij še ni podrobno monografsko obdelano, so v prispevku predstavljena izhodišča za nadaljnje raziskave na podlagi glasovnega gradiva za SLA.

Kovanje jezikovnih identitet v specifičnih zgodovinskih in geografskih okoliščinah

2025-11-10T18:31:56+01:00

Henzelmannova knjiga o odnosu jezika i prostora: lingvistika ekološkog diskursa

2025-11-11T21:19:27+01:00

Lucien Tesnière in njegov Atlas za študij dvojine: aktualizacija po 100 letih od izida

2025-08-06T14:14:38+02:00

Tesnièrjev L’Atlas pour servir à l’étude du duel en slovène iz leta 1925 je v letu 2022 v prevodu kot Atlas za študij dvojine v slovenščini doživel pomembno aktualizacijo. V interdisciplinarnem projektu med Filozofsko fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bil izdelan digitalni prototip atlasa. V članku podajamo zgodovinske okoliščine nastanka atlasa, njegovo recepcijo, dolgo pot do prevoda, izdelavo prototipa in načrte za projekte, ki jih omogoča digitalizacija.

Izdelava prototipa uporabniškega vmesnika za interaktivni Tesnièrjev Lingvistični atlas za študij dvojine v slovenščini

2025-07-15T14:39:27+02:00

V sestavku je predstavljen del procesa izdelave interaktivnega Tesnièrjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini. Predstavljeno delo se osredotoča na razvoj uporabniškega vmesnika in zajema naslednje korake: analizo podobnih obstoječih interaktivnih atlasov, raziskavo uporabnikov, načrtovanje uporabniške izkušnje, oblikovanje vmesnika in izdelavo prototipa. Rezultat predstavljenega dela je delujoč prototip, ki bo služil kot osnova za njegov končni razvoj interaktivnega Tesnièrjevega lingvističnega atlasa.

Slovensko narečno gradivo v zapuščini Luciena Tesnièrja

2025-10-03T13:58:35+02:00

Tema prispevka je slovensko narečno gradivo, ki ga je Lucien Tesnière v letih 1920–1924 zbral za svojo disertacijo Les formes du duel en slovène in spremljajoči prvi slovanski jezikovni atlas, Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène. Gradivo, ki se je ohranilo v avtorjevi zapuščini v Narodni knjižnici Francije in doslej še nikoli ni bilo v celoti objavljeno, je zdaj v obliki skenov na voljo za nadaljnje raziskave. Prispevek predstavlja celotno vprašalnico s 424 vprašanji in analizo Tesnièrjeve mreže, opredeli podmrežo 87 govorov, zapisanih po vprašalnici, ter oriše strukturo tega dela Tesnièrjeve zapuščine.

Lucien Tesnière in koroška slovenska narečja

2025-09-19T07:18:30+02:00

Prispevek uvodoma predstavlja ozadje koroškega plebiscita leta 1920 in francosko zunanjo politiko, ki je omogočila Tesnièrjevo lingvističnogeografsko raziskavo dvojine v slovenščini. Tesnière je bil kot eden od članov mednarodne plebiscitne komisije posebej povezan s Koroško in je tamkajšnje razmere s »slovanskega vidika« podrobneje opisal v uvodu v atlas. Analiza koroškega gradiva kaže, da je uspešno premostil meddržavne politične ovire. Poleg tega je zavrnil tezo o povezavah med ohranjenostjo dvojine in zaostalostjo civilizacije.

Italijanske dežele: Veneto ali Benečija? Trentinsko ali Trentino? In samo Južna Tirolska?

2025-11-10T17:34:50+01:00

Droži – kruh z drožmi

2025-11-10T17:51:43+01:00

Prebivalske oblike Polzelan, Izolan, Kalan, Dolan ipd.

2025-11-10T17:59:04+01:00

V spomin profesorici Bożeni Ostromęcki-Frączak (1944–2024)

2025-10-23T20:04:26+02:00