Jezikoslovni zapiski

Naglaševanje deležnikov na -l izbranih glagolov na -éti -ím v Slovenskem primorju

Jana Volk — 2026-04-30

Prispevek obravnava naglasno mesto deležnikov na -l (moškega spola ednine) v Slovenskem primorju. Na podlagi perceptivnega testa, izvedenega med 394 govorci in govorkami, so analizirane naglasne izbire desetih glagolov na -éti -ím, pri katerih pravorečna pravila praviloma predvidevajo premično naglaševanje. Ugotovitve potrjujejo, da govorci in govorke Slovenskega primorja za izbrane deležnike dosledno izbirajo nepremični naglasni tip. Rezultati ponujajo vpogled v opis dejanske rabe analiziranih deležnikov in predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave ter morebitno posodobitev pravorečne norme

Глаголы перемещения веществ в славянских языках

Данила Федоров — 2026-04-30

Glagoli za opis gibanja tekočih in spikih snovi v slovanskih jezikih

Članek je posvečen opisu glagolov, ki v slovanskih jezikih označujejo gibanje tekočih in sipkih snovi. Raziskava proučuje, kako slovanski jeziki leksikalizirajo različne situacije v semantičnem polju gibanja snovi, in identificira parametre, ki poganjajo to leksikalizacijo (npr. vrsta snovi, intenzivnost in kvantizacija toka, vzročnost). Pri leksikalizaciji igrajo vlogo tudi sosednji slovnični pojavi, kot sta sprememba strukture argumentov in labilnost. Nazadnje so vzorci leksikalizacije gibanja snovi v slovanskih jezikih prikazani s semantičnim
zemljevidom.

Metodologija priprave nabora slik za pedagoški portal Franček: izbor, semantična opredelitev in nadaljnja uporaba

Dejan Gabrovšek — 2026-04-30

Članek obravnava metodologijo in izzive pri izbiri slik za pedagoški portal Franček, za katerega je bilo ročno izbranih 64.063 licenčno prostih in 120 avtorsko zaščitenih slik za 19.760 iztočnic. Posebna pozornost je namenjena postopku semantične opredelitve slik glede na slovarski pomen. Nato je na primeru psiholingvistične naloge povezovanja besede s sliko predstavljena uporaba slikovne zbirke zunaj slovarskega okvira.

Slovenski sinonimi za ivanjščico (Leucanthemum) v prepletu s poimenovanji za marjetico (Bellis) na presečišču disciplin in medjezikovnega pristopa

Irena Stramljič Breznik — 2026-04-30

Prispevek obravnava slovenska ljudska poimenovanja za ivanjščico (Leucanthemum) in njihovo pomenskost razlaga s pomočjo besedotvorja in etimologije, hkrati pa opozarja na opazno prepletanje s poimenovanji za marjetico (Bellis). Raziskava temelji na izboru slovenskega fitonimskega gradiva v starejših in sodobnih slovarskih virih ter združuje leksikološki, etimološki, etnobotanični in etnolingvistični pristop. Posebna pozornost je namenjena razkrivanju poimenovanj, ki izhajajo iz videza rastline, časa cvetenja, vonja, rastišča ter kulturnega in verovanjskega izročila. Kontrastivni pogled na nemški in poljski fitonimski sistem dodatno osvetljuje podobnosti in razlike v poimenovalnih vzorcih ter potrjuje, da je prepletanje imen med ivanjščico in marjetico značilno tudi za poimenovalne procese v obeh jezikih. To kaže, da ljudska fitonimija ne odraža le botanične realnosti, temveč predvsem kulturno in simbolno dojemanje rastlin v vsakdanjem življenju.

Ledinska imena v potopljeni vasi Družmirje

Ana Marija Jevšenak — 2026-04-30

Prispevek na kratko predstavlja že izginulo vas Družmirje, govor in ledinska imena na tem danes pretežno že potopljenem območju. Ledinska imena so bila zbrana s pomočjo informatorjev, ki so nekdaj živeli na tem območju, zemljevidov in zemljiških katastrov ter ankete o sedanjem poznavanju ledinskih imen na obravnavanem območju. Zapisana in predstavljena so glede na pomensko motivacijo, predstavljena so v obliki slovarskih sestavkov ter prikazana na zemljevidu. Uporabljena je bila metodologija projekta FLU-LED.

Vključevanje občanskih raziskav v študijski proces na primeru dolenjske dobrepoljske frazeologije in paremiologije

Vera Smole — 2026-04-30

Namen prispevka je prikazati (1) postopke vključevanja in povezovanja občanskih raziskav v študijski proces; (2) pridobljene izkušnje ob tem; (3) nekaj rezultatov skupnega dela in s tem novega gradiva, ki bi bilo lahko vključeno v nabor slovenskih frazemov in pregovorov v sodobnih (knjižnih) slovarjih na portalu Fran. Proces tega dela je ponazorjen z obravnavo neznanih ali manj znanih frazemov in pregovorov v govoru Vidma v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem, ki jih že več kot deset let zbira domačinka Anica Štrubelj.

The Role of Historical Language Materials in the Studying of the Baltic-Slavic Borderlands

Katarzyna Konczewska — 2026-04-30

Vloga zgodovinskih jezikovnih gradiv pri preučevanju baltsko- slovanskih mejnih območij

V prispevku je predstavljena hipoteza, da imajo zgodovinski jezikovni viri znaten potencial za uporabo pri raziskovanju baltsko-slovanskih obmejnih območij. Na kratko so predstavljeni predhodni rezultati raziskave o jezikovnih stikih na baltsko-slovanskem obmejnem območju v luči novih zgodovinskih virov. Raziskovanje narečij in njihovih medsebojnih vplivov na obmejnih območjih z raznoliko zgodovinsko in sodobno sociolingvistično situacijo je zahtevna naloga. Avtorica meni, da je pri raziskovanju obmejnih območij najbolj produktiven mikroobmočni pristop. Zdi se, da je najprimernejši pristop k raziskovanju obmejnih območij kombinacija tradicionalne jezikoslovne metodologije z ugotovitvami etnografov, antropologov in etnozgodovinarjev.

Zakopajmo ratnu sjekiru: frazemi za vrijeme rata u Ukrajini u hrvatskim i njemačkim novinskim člancima

Nikolina Miletić — 2026-04-30

Zakopljimo bojno sekiro: frazemi v času vojne v Ukrajini v hrvaških in nemških časopisnih člankih

V prispevku je poudarek na evalvativnih frazemih v hrvaških in nemških spletnih časopisnih člankih, objavljenih marca 2022, neposredno po ruski invaziji na Ukrajino. Cilj raziskave je pojasniti evalvativno funkcijo frazemov v hrvaškem in nemškem jeziku ter ugotoviti medjezikovne podobnosti in razlike. Rezultati analize kažejo, da v obeh korpusih prevladujeta kategoriji (ne)sposobnost in (ne)odločnost. Novinarji kritično analizirajo vojna dogajanja, ocenjujejo njihovo uspešnost ali neuspešnost ter vrednotijo kompetence vodilnih politikov, vključno z njihovo odločnostjo, previdnostjo in zanesljivostjo pri upravljanju vojnih razmer. Evalvativna kategorija (ne)resničnost je pogosteje tematizirana v hrvaškem korpusu, saj se kot družbeni vrednoti poudarjata iskrenost in transparentnost. V nemškem korpusu se pogosteje pojavlja evalvativna kategorija (ne)etičnost, iz česar je mogoče sklepati, da se v nemški družbi moralnost politikov bolj ceni.

До питання про стадіальність контенсивної типології мов, розробленої Г. А. Климовим: когнітивно-еволюційний аспект

Сергиы Попов — 2026-04-30

O problemu stadialnosti v kontenzivni tipologiji jezikov, ki jo je razvil Georgij A. Klimov: kognitivni in evolucijski vidik
Članek obravnava kognitivno in evolucijsko proučevanje stadialnosti v kontenzivni tipologiji jezikov, ki jo je razvil Georgij Klimov, pri čemer je posebna pozornost namenjena kognitivnemu in evolucijskemu pomenu glagolske tranzitivnosti za razumevanje stadialnosti kontenzivne tipologije jezikov. Članek dokazuje, da je upravičeno govoriti o stadialnosti takšne tipologije, saj jo potrjuje vzporedni razvoj zaznavanja maternega govorca.

Novi slovensko-češki slovar

Bojana Maltarić — 2026-04-30

O ribi Faroniki in kako pisati pol ženska pol kača

Helena Dobrovoljc — 2026-04-30

Kako je pravilno: Ptolemej, Ptolemaj ali oboje?

Rok Kuntner — 2026-04-30

Ali sta bolnišnica in bolnica sopomenki?

Manca Černivec — 2026-04-30

Jakob Müller je dopolnil petinosemdeset let

Andreja Legan Ravnikar — 2026-04-30