https://ojs.zrc-sazu.si/jz <p><em>Jezikoslovni zapiski </em>so slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki jo izdaja <a href="https://isjfr.zrc-sazu.si/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša</a> ZRC SAZU. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov ter splošnih jezikoslovnih tem objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih in dogodkih.</p> <p>Print ISSN: 0354-0448<br />Online ISSN: 1581-1255</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Jezikoslovni zapiski 0354-0448 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/jz/prispevki">Prispevki</a></p> https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14567 <p>V prispevku obravnavamo vključujočo terminologijo, ki je osnovana na prepoznavanju različnosti, spoštovanju posameznika in načelih enakosti, njen namen pa je preprečiti stereotipizacijo in diskriminacijo ranljivih in marginaliziranih skupin. Opredeliti poskušamo različne načine rabe vključujoče terminologije, podrobneje pa se osredotočamo na mehanizme, prek katerih se vključujoča terminologija uveljavlja na področju medicine. Poleg tega predstavljamo tudi mogoče vzroke in razloge za pobude za terminološke intervencije s tega področja, podprte z argumentom vključujoče terminologije.</p> Gašper Tonin Tanja Fajfar Mojca Žagar Karer Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 7–25 7–25 10.3986/JZ.31.2.01 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14373 <p>V prispevku so uvodoma predstavljeni Haugenov model jezikovne standardizacije in njegovi najpomembnejši popravki (Joseph, Subačius), nato pa je glede na lastnosti (čas selekcije, položaj jezika, načrtovanost standardizacije, razlika med pisnim in govorjenim standardom, perceptivne lastnosti te razlike in uzaveščenost narečne osnove standardnega koda) knjižna slovenščina uvrščena med standardne jezike poznega tipa. Prikazane so nekatere ključne značilnosti, po katerih je podobna standardnim jezikom zgodnjega oz. poznega tipa in po katerih se od njih razlikuje.</p> Matjaž Zgonc Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 27–58 27–58 10.3986/JZ.31.2.02 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14391 <p>Na prelomu 19. in 20. stoletja so na obeh straneh Atlantika začeli izhajati dvojezični slovarji, namenjeni slovenskim izseljencem v ZDA. V prispevku analiziramo, kako so avtorji štirih slovarjev (Kubelka 1904; Kubelka 1912; Košutnik 1912 in Kern 1919) v uvodnem in v slovarskem delu obravnavali izgovor ter zapis/pravopis. Podrobno smo preučili razlage izgovora v posameznih slovarjih in razumljivost teh razlag za ciljno publiko. Prav tako nas je zanimalo, ali so avtorji vključevali angleške iztočnice oz. angleške ustreznike slovenskih iztočnic, zapisane v ameriški ali britanski angleščini, ko sta bila oba variantna zapisa v rabi v ZDA.</p> Marjeta Vrbinc Donna M. T. Cr. Farina Alenka Vrbinc Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 59–79 59–79 10.3986/JZ.31.2.03 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14654 <p><strong>Prepoznavanje novih večbesednih predlogov v hrvaščini: vzorec <em>predlog</em> + <em>samostalnik</em> + <em>predlog</em></strong></p> <p>Večbesedni predlogi so kompleksne leksikalne enote, ki so običajno tvorjene iz predlogov in samostalnikov . Ker se mnogi še vedno semantično, morfološko in sintaktično razvijajo, dokončen seznam večbesednih predlogov ne obstaja. Ta prispevek preučuje tribesedne izraze s strukturo predlog + samostalnik + predlog. Z uporabo regularnih izrazov so bili ti vzorci uporabljeni na hrvaškem jezikovnem korpusu za identifikacijo in analizo potencialnih večbesednih predlogov na podlagi značilnosti, kot so pogostost uporabe, spremenljivost elementov, semantika in druge pomembne lastnosti.</p> Ivana Matas Ivanković Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 81–99 81–99 10.3986/JZ.31.2.04 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14335 <p style="font-weight: 400;">V prispevku se osredotočamo na uporabo orodij umetne inteligence, in sicer ChatGPT ter Perplexity, v procesu prepoznavanja krajšav in razvezav v angleških besedilih stroke, in sicer na primeru varstvoslovnih besedil, ter izsledke primerjamo s filtracijo besedil z algoritmom Krajšavar. Angleška besedila, ki smo jih uporabili pri filtraciji z orodjema umetne inteligence in algoritmom, smo ročno zbrali na podlagi tipološke klasifikacije angleških varstvoslovnih besedil. V prispevku predstavimo značilnosti algoritma Krajšavar, opišemo njegov razvoj in delovanje ter v nadaljevanju orišemo zbiranje besedil in pripravo gradiva za filtracijo. Osredinimo se na uporabo orodij ChatGPT in Perplexity pri samodejnem prepoznavanju krajšavno-razvezavnih parov v angleških varstvoslovnih besedilih, preverimo izsledke filtracije ter jih primerjamo z izsledki, pridobljenimi z algoritmom Krajšavar, in z rezultati ročnega pregleda.</p> Mojca Kompara Lukančič Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 101–118 101–118 10.3986/JZ.31.2.05 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14633 <p>V prispevku predstavljamo <em>Korpus znanstvenih besedil sodobne slovenščine</em>, specializirani pisni korpus slovenščine, ki obsega 33.604.256 pojavnic iz 884 znanstvenih in strokovnih besedil zlasti s področij družboslovja in humanistike, nastalih predvsem med letoma 2000 in 2023. Osredotočamo se na prikaz besedilnotipske sestave korpusa, tehničnih postopkov predpriprave korpusnih besedil, korpusne anotacije, formatov zapisa korpusnih besedil in dostopnosti korpusa. Predstavljamo tudi motivacijo za izgradnjo korpusa in njegovo aplikativno vrednost, pri čemer skušamo opredeliti specifike in prednosti <em>Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine</em> glede na druge slovenske korpuse, ki vključujejo strokovna in znanstvena besedila.</p> Nina Ledinek Mitja Trojar Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 119–132 119–132 10.3986/JZ.31.2.06 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14169 <p><strong>Praslovansko <em>*(w)ǫsъ</em> ‘brk’: problemi rekonstrukcije</strong><br />V prispevku poskušamo odgovoriti na vprašanje, ali je v pozni praslovanščini možno rekonstruirati obliko <em>*wǫsъ</em>. Dokazujemo, da stara cerkvena slovanščina, starosrbščina in staročeščina to tezo zavračajo. Pri tem je pomenljivo, da sodobna češka oblika <em>vousy</em> ‘brada’ ni zanesljiv dokaz. Hkrati tudi dokazujemo, da rekonstrukcija <em>*ǫsъ</em> ne nasprotuje tradicionalni etimologiji te besede in govori v prid razlage, ki jo je predlagal Oleg N. Trubačov. Predlagani sta dve razlagi za izgubo začetnega <em>w-</em> pri obliki <em>*(w)ǫsъ</em> v pozni praslovanščini.</p> Mihail Sajenko Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 133–151 133–151 10.3986/JZ.31.2.07 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14850 <p>Vzhodna rovtarska narečja (horjulsko, škofjeloško in poljansko narečje), ki so se razvila na gorenjski narečni osnovi južne slovenščine, so bila med terenskim delom za SLA sorazmerno zgodaj popisana. Raziskave Tineta Logarja so se tu začele sredi 40. let, najmlajši študentski zapisi pa segajo v 80. oz. 90. leta prejšnjega stoletja. Ker nobeno izmed narečij še ni podrobno monografsko obdelano, so v prispevku predstavljena izhodišča za nadaljnje raziskave na podlagi glasovnega gradiva za SLA.</p> Karmen Kenda-Jež Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 153–169 153–169 10.3986/JZ.31.2.08 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14902 Danila Zuljan Kumar Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 297–301 297–301 10.3986/JZ.31.2.16 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14904 Novica Vujović Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 303–307 303–307 10.3986/JZ.31.2.17 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14685 <p>Tesnièrjev <em>L’Atlas pour servir à l’étude du duel en slovène</em> iz leta 1925 je v letu 2022 v prevodu kot <em>Atlas za študij dvojine v slovenščini</em> doživel pomembno aktualizacijo. V interdisciplinarnem projektu med Filozofsko fakulteto in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani je bil izdelan digitalni prototip atlasa. V članku podajamo zgodovinske okoliščine nastanka atlasa, njegovo recepcijo, dolgo pot do prevoda, izdelavo prototipa in načrte za projekte, ki jih omogoča digitalizacija.</p> Mojca Schlamberger Brezar Valentina Teršek Primož Weingerl Urška Stanković Elesini Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 173–187 173–187 10.3986/JZ.31.2.09 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14562 <p>V sestavku je predstavljen del procesa izdelave interaktivnega Tesnièrjevega Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini. Predstavljeno delo se osredotoča na razvoj uporabniškega vmesnika in zajema naslednje korake: analizo podobnih obstoječih interaktivnih atlasov, raziskavo uporabnikov, načrtovanje uporabniške izkušnje, oblikovanje vmesnika in izdelavo prototipa. Rezultat predstavljenega dela je delujoč prototip, ki bo služil kot osnova za njegov končni razvoj interaktivnega Tesnièrjevega lingvističnega atlasa.</p> Valentina Teršek Primož Weingerl Mojca Schlamberger Brezar Urška Stanković Elesini Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 189–212 189–212 10.3986/JZ.31.2.10 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14842 <p class="small"><br />Tema prispevka je slovensko narečno gradivo, ki ga je Lucien Tesnière v letih 1920–1924 zbral za svojo disertacijo Les formes du duel en slovène in spremljajoči prvi slovanski jezikovni atlas, Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène. Gradivo, ki se je ohranilo v avtorjevi zapuščini v Narodni knjižnici Francije in doslej še nikoli ni bilo v celoti objavljeno, je zdaj v obliki skenov na voljo za nadaljnje raziskave. Prispevek predstavlja celotno vprašalnico s 424 vprašanji in analizo Tesnièrjeve mreže, opredeli podmrežo 87 govorov, zapisanih po vprašalnici, ter oriše strukturo tega dela Tesnièrjeve zapuščine.</p> Miha Sušnik Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 213–247 213–247 10.3986/JZ.31.2.11 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14726 <p>Prispevek uvodoma predstavlja ozadje koroškega plebiscita leta 1920 in francosko zunanjo politiko, ki je omogočila Tesnièrjevo lingvističnogeografsko raziskavo dvojine v slovenščini. Tesnière je bil kot eden od članov mednarodne plebiscitne komisije posebej povezan s Koroško in je tamkajšnje razmere s »slovanskega vidika« podrobneje opisal v uvodu v atlas. Analiza koroškega gradiva kaže, da je uspešno premostil meddržavne politične ovire. Poleg tega je zavrnil tezo o povezavah med ohranjenostjo dvojine in zaostalostjo civilizacije.</p> Andrejka Žejn Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 249–272 249–272 10.3986/JZ.31.2.12 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14899 Manca Černivec Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 279–284 279–284 10.3986/JZ.31.2.13 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14900 Mojca Kumin Horvat Urška Vranjek Ošlak Alenka Jelovšek Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 285–289 285–289 10.3986/JZ.31.2.14 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14901 Peter Weiss Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 291–294 291–294 10.3986/JZ.31.2.15 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/14881 Maria Wtorkowska Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0 2025-11-12 2025-11-12 31 2 311–312 311–312 10.3986/JZ.31.2.18