Jezikoslovni zapiski https://ojs.zrc-sazu.si/jz <p><em>Jezikoslovni zapiski&nbsp;</em>so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ustanovljena leta 1991. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.</p> <p>Print ISSN: 0354-0448<br>Online ISSN: 1581-1255</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Jezikoslovni zapiski 0354-0448 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/jz/prispevki">Prispevki</a></p> Relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in ‑srednjevisokonemških izposojenk v slovenščini https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8557 <p><span class="fontstyle0">V prispevku sta predstavljeni relativna in absolutna kronologija (bavarsko)staro- in -srednjevisokonemških izposojenk v (narečni in knjižni) slovenščini, izdelani na osnovi relativne in absolutne kronologije diagnostičnih glasovnih sprememb tako v (bavarski) stari in srednji visoki nemščini kot v slovenščini oz. njenih starejših časovnih različicah. Podane so tudi nove glasoslovne interpretacije nekaterih nemških izposojenk v slovenščini, npr. </span><span class="fontstyle2">skedȅnj</span><span class="fontstyle0">, </span><span class="fontstyle2">joger </span><span class="fontstyle0">in </span><span class="fontstyle2">šípa</span><span class="fontstyle0">.</span></p> Matej Šekli Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.1 Zakaj se prebivalcem Bertokov pravi Bertošani? https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8558 <p><span class="fontstyle0">V prispevku se prebivalsko ime dvojezičnega slovensko‑italijanskega kraja </span><span class="fontstyle2">Bertoki/Bertocchi</span><span class="fontstyle0">, tj. </span><span class="fontstyle2">Bertošan(i) </span><span class="fontstyle0">s </span><span class="fontstyle2">š </span><span class="fontstyle0">in ne </span><span class="fontstyle2">č</span><span class="fontstyle0">, razlaga s slovensko narečno varianto krajevnega imena </span><span class="fontstyle2">Brtohi </span><span class="fontstyle0">‘Bertoki’, v kateri je </span><span class="fontstyle2">h </span><span class="fontstyle0">iz </span><span class="fontstyle2">k </span><span class="fontstyle0">nastal v slovenskem istrskem narečnem razvoju v antroponimu </span><span class="fontstyle2">Bertok </span><span class="fontstyle0">italijanskega izvora iz </span><span class="fontstyle2">Bertocco</span></p> Metka Furlan Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.2 Feminativne tvorjenke in njihova obrazila od 16. stoletja do danes https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8559 <p><span class="fontstyle0">Prispevek prikazuje obravnavo feminativov v slovnicah slovenskega jezika skozi petstoletno zgodovino. Kot najrodnejši in zastopani v prav vseh obravnavanih jezikovnih virih nastopata feminativni priponski obrazili </span><span class="fontstyle2">-ica </span><span class="fontstyle0">in </span><span class="fontstyle2">-ka</span><span class="fontstyle0">, kot tretje najpogostejše se pojavlja </span><span class="fontstyle2">-inja</span><span class="fontstyle0">. Primerjava razvrstitvenih pravil za posamezno obrazilo v starejših slovnicah in današnjem jezikovnem stanju kaže večstoletno kontinuiteto, do dstopanj prihaja le pri določenih avtorjih starejših slovnic.</span> </p> Tjaša Markežič Irena Stramljič Breznik Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.3 Slovar zvonjenja in pritrkavanja – terminološki slovar kulturnega konteksta https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8560 <p><span class="fontstyle0">Prispevek na podlagi Slovarja zvonjenja in pritrkavanja (2017) načenja vprašanje zasnove terminoloških slovarjev, ki so odraz kulturnega konteksta. Ta se izkazuje z narečnimi termini in z variacijami, uvedenimi v slovarske sestavke, kar je novost pri obdelavi terminov v terminoloških slovarjih. Terminološka naravnanost slovarja izhaja iz heterogenosti strok, ki jih vsebuje zvonoslovje, in iz notranje specializacije terminov.</span> </p> Ljudmila Bokal Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.4 Opombe o izvoru in rabi slovničnih izrazov »moški« in »ženski« spol https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8561 <p><span class="fontstyle0">V prispevku obravnavam nastanek in uveljavitev slovničnih izrazov »moški« in »ženski« spol v antični slovnični tradiciji, ki je ključno zaznamovala moderno slovnično izrazoslovje. Predstavljam najstarejše starogrške obravnave slovničnega spola in z njimi povezane poskuse umetnih posegov v jezikovno rabo, dotaknem pa se tudi vprašanja slovničnega spola grške izposojenke </span><span class="fontstyle2">polis </span><span class="fontstyle0">v slovenščini.</span> </p> Jerneja Kavčič Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.5 Kontrastivna obravnava povratnosvojilnega zaimka v slovenščini in ruščini https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8562 <p><span class="fontstyle0">Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka </span><span class="fontstyle2">svoj </span><span class="fontstyle0">v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom. V obeh jezikih se kaže, da je pojavljanje povratnosvojilnega zaimka v različnih skladenjskih vlogah v veliki meri povezano z različnimi tipi pomenskih rab.</span> </p> Mladen Uhlik Andreja Žele Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.6 Razmišljanje ob prevzemanju imen iz korejščine https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8563 <p><span class="fontstyle0">Zaradi odmevnosti severnokorejske politike ter južnokorejske gospodarske moči in vse večje prisotnosti njene popularne kulture (filmi, glasba) v svetu lahko tudi v Sloveniji pričakujemo več zanimanja za korejski jezik in kulturo. Kako zapisovati korejska imena in pojme, da bi jih brali približno skladno z izvirno izreko in bi bili hkrati čim bolj prepoznavni? Zaradi več specifičnih dejavnikov se zdi obravnava korejščine smiselna kot spodbuda in model za druge jezike pri celostni razpravi o prevzemanju sploh.</span> </p> Rok Dovjak Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.7 Sociolingvistički uvidi u rasprave o bosanskom jeziku na Mostarskom savjetovanju o književnom jeziku (1973) i Sarajevskom savjetovanju (2019) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8564 <p><span class="fontstyle0">V prispevku so analizirana vprašanja statusa bosanskega jezika sredi 20. stoletja in danes, predvsem glede na vzgojno‑izobraževalno prakso in širši koncept jezikovne politike, ki je neredko neposredno povezan z vprašanji maternega jezika v šoli. Prikazani so različni koncepti in možnosti ohranjanja posameznih posebnosti glede na načela enotnosti.</span> </p> Jasmin Hodžić Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.8 Kontinuanti poluglasnika u Paštrovskim ispravama 16–19. vijeka https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8565 <p><span class="fontstyle0">Prispevek predstavlja kontinuante za stari polglasnik v Paštroviških listinah 16.–19. stoletja, ki so med najpomembnejšimi jezikoslovnimi problemi v teh dokumentih srbskega jezika in tudi v današnjem govoru kraja Paštrovići. To je hkrati tudi ena od najzanimivejših fonetičnih potez v zgodovini srbskega jezika, še posebej pri obravnavi obrobnih govorov, med katere spada tudi govor Paštrovićev. Za to raziskavo smo analizirali okoli 600 listin. Po korpusu Paštroviških listin se polglasnik od 16. do 19. stoletja ni izenačil z nobenim od samoglasnikov: izgovor variira med </span><span class="fontstyle2">a </span><span class="fontstyle0">in </span><span class="fontstyle2">e</span><span class="fontstyle0">.</span> </p> Jelica Stojanović Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.9 Z wewnątrzsłowiańskich kontaktów językowych: pacię ‘prosię’, ‘świnka’, paciuk ‘wieprz’, ‘świnia’ oraz pac, pacuk ‘szczur’ https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8566 <p><span class="fontstyle0">Prispevek obravnava problematiko znotrajslovanskih jezikovnih stikov. Proučevanje vplivov, povezav, izposoje na meji več jezikovnih sistemov omogoča razumevanje vzajemnega prepletanja posameznih jezikov. Zapletenost leksikalnih raziskav na stiku več jezikov je prikazana na primeru besed </span><span class="fontstyle2">pac</span><span class="fontstyle0">, </span><span class="fontstyle2">pacuk </span><span class="fontstyle0">in </span><span class="fontstyle2">pacię</span><span class="fontstyle0">, ki so izpričane na poljsko‑vzhodnoslovanskem obmejnem območju.</span> </p> Dorota Krystyna Rembiszewska Janusz Siatkowski Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.10 Данные венгерского языка в славянской этимологии [Dannye vengerskogo jazyka v slavjanskoj ètimologii] https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8567 <p><span class="fontstyle0">Članek analizira zemljepisno razširjenost slovanskih leksemov, prevzetih v madžarščino, in hungarizmov v slovanskih narečjih, ki se kartirajo skupaj z ustreznimi madžarskimi oblikami. Dobljeni izsledki navajajo na novo etimologijo posameznih slovanskih besed. Tudi madžarščina daje podlago za preveritev posameznih praslovanskih rekonstrukcij.</span> </p> Дарья Ващенко [Dar’ja Vaščenko] Татьяна Шалаева [Tat’jana Šalaeva] Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.11 Когнитивно‑эволюционная интерпретация концепции Б. Ф. Поршнева о физиологических предпосылках появления языка [Kognitivno-èvoljucionnaja interpretacija koncepcii B. F. Poršneva o fiziologičeskih predposylkah pojavlenija jazyka] https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8568 <p><span class="fontstyle0">Članek je kognitivna in evolucijska interpretacija pogledov B. F. Poršnjeva na fiziološke predpostavke pojavitve jezika. Podane so kognitivne osnove in analizirano bistvo pogledov Poršnjeva, preverjeni sta stopnja in jezikovna vrednost njegovih pogledov ter nadalje izvedene kognitivne in evolucijske raziskave.</span></p> Сергей Попов [Sergej Popov] Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.12 Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre Suzane Todorović https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8569 <p>/</p> Tjaša Jakop Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.13 Življenje čeških besed ob izginjanju narečij https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8570 <p>/</p> Zdeňka Kohoutková Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.14 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/8571 <p><span class="fontstyle0">Besedilo problematizira razumevanje nadiškega narečja v Italiji kot samostojnega jezika oziroma posebnega slovanskega narečja. Predstavljeni so jezikoslovni argumenti, ki nadiško narečje umeščajo v narečni sistem slovenskega (in ne katerega koli drugega) jezika.</span> </p> ISJFR Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2020-04-04 2020-04-04 26 1 10.3986/Jz.26.1.15