Jezikoslovni zapiski https://ojs.zrc-sazu.si/jz <p><em>Jezikoslovni zapiski&nbsp;</em>so glasilo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in slovenska znanstvena jezikoslovna revija. Izhajajo od leta 1991, od 3. letnika 1997 vsako leto, od 2001 dvakrat letno. V njih domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov objavljajo svoje izsledke ter ocene in poročila o najnovejših slovenskih in tujih jezikoslovnih delih.</p> <div>&nbsp;</div> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/jz/prispevki">Prispevki</a></p> peter.weiss@guest.arnes.si (Peter Weiss) peter.weiss@guest.arnes.si (Peter Weiss) pon, 23 dec 2019 00:00:00 +0100 OJS 3.1.2.4 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar 2017−: dodatek 2019 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7676 <p>V prispevku se objavljajo nova gesla, ki so bila ob koncu leta 2019 dodana Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju (2017–), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.</p> Metka Furlan Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7676 Analiza frazeološke variantnosti za slovarski prikaz v eSSKJ-ju in SPP-ju https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7729 <p>Prispevek predstavlja teoretična in metodološka izhodišča za prikaz frazeoloških in paremioloških variant v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (tretja izdaja), ki je na portal Fran dostopen pod imenom eSSKJ, ter v Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (SPP), katerega prvi prirastek bo objavljen leta 2020 na istem portalu. Najprej bomo podali razloge za natančno obravnavo variant tako v splošnem kot v specializiranem slovarju. Nato bomo opisali različne metode korpusne analize in vključevanja anketno pridobljenih podatkov vanjo.</p> Matej Meterc Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7729 Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7730 <p>V prispevku so predstavljeni temeljna teoretična spoznanja o raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov, metodologija za njihovo diahrono raziskovanje in preizkus zastavljene metodologije v praksi. Kljub omejenemu gradivu za nekatera obdobja in pomanjkanju informacij o govorjenem jeziku preteklih obdobij je bilo v virih mogoče potrditi prisotnost vzorčnega frazema v določenem časovnem obdobju. Pri sestavinski zapolnitvi obravnavanega frazema je v sodobnem času opazen odmik od biblijskega besedila k sodobnemu jeziku in stvarnosti, diahrono pa vpliv različnih prevodov Svetega pisma na frazem.</p> Eva Trivunović Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7730 Kostelski govor kraja Vas (SLA T416) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7731 <p>V prispevku je prikazan krajevni govor Vasi (SLA T416) pri Kostelu predvsem s fonološkega vidika, in sicer na osnovi gradiva, ki ga je zbral Tine Logar leta 1957. Govor Vasi spada v kostelsko narečje dolenjske narečne skupine. Izpostavljeni so nekateri dvojnični odrazi znotraj vokalizma, ki delujejo kot »motnja« v sistemu, vendar so interpretirani kot posledica neidealnega informatorja. Narejena je kratka primerjava s kostelskim govorom Delača (SLA T282).</p> Januška Gostenčnik Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7731 Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil v slovenščini https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7732 <p>Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje – podredje govoriti o različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zložene večstavčne povedi. Tako lahko poleg stavčnočlenskih odvisnikov kot samostojno enoto vpelje (tudi) nematična nestavčnočlenska dopolnila; ta predlagana enota doslej še ni bila deležna podrobnejše sistematične obravnave. Članek poskuša zajeti čim več z vezniki in vezniškimi sredstvi (so)izražanih pomenov.</p> Dejan Gabrovšek Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7732 Osnovna slovnica miljskega istrskobeneškega govora: od fonemskega sestava do zaimkov https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7733 <p>V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega govora. V Miljah govorijo domačini istrskobeneško narečje, saj so v tem kraju, tako kot v večini drugih obmorskih istrskih mest, več stoletij vladali Benečani. Miljčani so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki se je razvil iz govorjene latinščine tega kraja. Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjeslovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018.</p> Suzana Todorović Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7733 Reflexia nadprirodzených schopností žien vo frazeológii: slovensko-slovinský porovnávací aspekt https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7734 <p><strong>Odraz nadnaravnih sposobnosti žensk v frazeologiji: slovaško-slovenski primerjalni vidik</strong></p><p>V prispevku se avtorica ukvarja s pojavom čarovništva in njegovim odrazom v slovaškem in slovenskem jeziku. Predmet primerjalne analize so sintagmatske in stavčne frazeološke enote, ki kot sestavino vsebujejo nekatere od leksemov, ki se uporabljajo za poimenovanje ženske z veščinami, kot so čaranje, prerokovanje ali zdravljenje, pa tudi nekateri drugi leksemi in stalne besedne zveze, povezane s podobnimi nadnaravnimi sposobnostmi. Take enote potem analizira z vidika izvora, motivacije nastanka, ekvivalentnosti ipd. s ciljem interpretirati z njimi povezane miselne vsebine.</p> Svetlana Kmecová Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7734 Osobliwości czasu przeszłego gwarowego czasownika być na podstawie danych korpusowych https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7735 <p><strong>Značilnosti preteklika spiškega narečnega glagola </strong><strong><em>być </em></strong><strong>‘biti’ na osnovi korpusnih podatkov</strong></p><p>Prispevek obravnava kategorijo preteklega časa glagola <em>być </em>‘biti’ v spiškem narečju. Izsledki izhajajo iz gradiva za Spiški narečni korpus. Glagolska spregatev je v narečju drugačna kot v splošni poljščini. Ohranile so se arhaične oblike tipa <em>byłech</em>, <em>jech był</em>, <em>my byli</em>. Navedeni so podatki o številu pojavitev vseh oblik v korpusu. Izbrani primeri so prikazani v širšem kontekstu, skupaj z metapodatki. Predstavljene so tudi možnosti uporabe elektronskega korpusa za morfološke in sociolingvistične raziskave.</p> Helena Grochola-Szczepanek Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7735 Słowianie na Krecie w świetle faktów językowych https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7736 <p><strong>Slovani na Kreti v luči jezikovnih dejstev</strong></p><p>Pandelis Haralambakis v nedavno izdani monografiji (2016) analizira zgodovinska poročila in dokumente o Slovanih na Kreti ter posreduje leksikalne in onomastične podatke, ki dokumentirajo sledove davnih slovanskih naselbin na otoku. Avtorja preverjata nekatere raziskovalne hipoteze in podajata sedanje stanje vprašanja prisotnosti Slovanov na Kreti.</p> Elwira Kaczyńska, Krzysztof Tomasz Witczak Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7736 Об объясняющей межъязыковые различия и объединяющей разнообразие языков мира универсальной перцептивной модели: детализация https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7737 <p><strong>Podrobno k univerzalnemu dojemalnemu modelu, ki razlaga medjezikovno razhajanje in enoti raznolikost jezikov sveta</strong></p><p>Članek je posvečen razlagi delovanja univerzalnega dojemalnega modela, ki enoti različne jezike in razkriva vzroke za medjezikovno razhajanje. Razlaga sloni na tako imenovanih stopnjah dojemalne sheme, kjer je v obdobju oblikovanja osnovnih jezikovnih struktur najbolj važno povrhnje dojemanje.</p> Сергей Попов Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7737 Sedemnajsta mednarodna konferenca Onomastika Povolžja https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7738 . Silvo Torkar Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7738 Sedemdeset let jezikovne zgodovinarke Majde Merše https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7739 . Andreja Legan Ravnikar Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7739 Majda Merše: slovenistična bibliografija 1979‒2019 https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7740 <p>Bibliografija Majde Merše za čas do leta 1995 je bila objavljena v knjigah <em>Biografije in bibliografije raziskovalcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU </em>(2: <em>1976–1985</em>, Ljubljana: SAZU, 1988, 26; 3: <em>1986–1995</em>, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 44<em>–</em>45). Tukajšnja, izpopolnjena bibliografija zajema avtoričino slovenistično, predvsem jezikoslovno delo in objave o njej. Objavljeni povzetki niso upoštevani, če je delo, na katero se nanašajo, izšlo, predavanje kot govorni nastop pa je upoštevano le, če ni bilo objavljeno ali predstavljeno v objavljenem povzetku. Elektronske objave prvotno natisnjenih del tu niso navedene, dosegljive pa so v vedno znova osveženi bibliografiji na spletnem naslovu <a href="https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191118_150939_06500.html">https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191118_150939_06500.html</a> (16. 12. 2019). – Za osnovo so bili uporabljeni podatki iz Cobissa.</p> Alenka Porenta, Peter Weiss Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7740 Primožu Jakopinu namesto zdravice https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7741 . Andreja Žele, Mija Michelizza Copyright (c) https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/7741