Arhivi

  • Živali v žarišču: novi koncepti raziskav živali v humanistiki / Animals in Focus: New Concepts for Animal Research in Humanities
    Letn. 53 Št. 1 (2024)

    Uredila: Marjetka Golež Kaučič

    Ta številka Traditiones postavlja živali v središče, skozi razmislek o živalskem stališču in poskuša zamenjati antropocentrično držo z zoocentrično ter dekonstruira družbeni položaj živali danes v imaginaciji in resničnosti. Avtorice in avtor razmišljajo o živalskem položaju v novih ontoloških paradigmah in prikazujejo odnos med človekom in živaljo skozi reprezentacije v folklori, literaturi, filmu, jeziku in fotografiji. Marjetka Golež Kaučič na podlagi novih spoznanj in političnih praks odpira vsebinski sklop s pregledom kompleksnega multidisciplinarnega raziskovanja živali. Zoltan Nagy in Lizanne Henderson preučujeta podobo sibirskega in polarnega medveda v kulturi in družbi. Antropocentrizem v jeziku predstavlja Saša Babič skozi stereotipizacijo živali v kratkih folklornih formah. Kalina Zahova preučuje položaj živali, ki se odraža skozi raziskovanje negativnih in pozitivnih predstavitev živali v otroških učbenikih, v književnem učnem načrtu, ki ga je razvilo bolgarsko ministrstvo za izobraževanje in znanost. Številko zaključuje študija Branislave Vičar o živalskih telesih v antropocenu z analizo petih fotografij iz žanra živalskega fotoreporterstva, ki zajemajo, izpodbijajo in preoblikujejo razmerja med živalskimi telesi in njihovimi izpostavljenostmi specifičnim prostorom.

  • Multilokalnost v Evropi / Multi-local Living in Europe
    Letn. 52 Št. 3 (2023)

    Uredila: Tatiana Bajuk Senčar in Cédric Duchêne

    Tretja številka Traditiones vsebuje tematski sklop, posvečen multilokalnosti v Evropi. Obravnava različne teme, družbene akterje ter pristope in tako odraža širino tega rastočega interdisciplinarnega raziskovalnega področja. Sklop se začne s prispevkom Tatiane Bajuk Senčar, ki podaja konceptualni pregled in analizo multilokalnih praks v Sloveniji. Sledita dve študiji o večlokalnosti v Bolgariji. Študija Tanye Matanove se osredinja na multilokalne prebivalce Sofije in njihovo razumevanje doma. Yelis Ivanova in Vanya Ivanova pa preučujeta vlogo multilokalnih akterjev v dveh verskih objektih v severovzhodni Bolgariji. Lena Greinke predstavlja kvantitativno analizo multilokalnosti študentov v Hannovru med pandemijo COVID-19, interdisciplinarna analiza Barbare Jaczewske pa obravnava multilokalnost kot prostorsko prakso v Mazovijskem vojvodstvu na Poljskem. Številko zaključuje študija Riike Patrikainen o izvajanju in pomenu grških žalostink ob smrti v okviru etnografskih intervjujev.

  • Folklora: spomini, politike, dediščinjenje / Folklore: Memories, Politics, Heritagization
    Letn. 52 Št. 2 (2023)

    Uredili: Rebeka Kunej in Marjeta Pisk

    Razprave v tematski številki Traditiones (let. 52, št. 2) obravnavajo folkloro, predvsem ljudsko glasbo in ples, spomine, politiko in dediščinjenje v postsocialističnih okoljih Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije in Slovenije. Štirinajst avtorjev v osmih člankih tako razkriva podobnosti, ki se napajajo iz sorodnega kulturno-političnega sistema, obenem pa posamezne študije kažejo tudi na specifike, ki jih prinašajo implementacija v lokalno okolje, čas, pa tudi sama modaliteta folklorne dejavnosti.

    Participativno petje, plesanje in muziciranje znotraj in onkraj folklornih skupin, organizirani festivali, pevska tekmovanja in tekmovanja folklornih skupin ter nedeljski plesi na prostem odsevajo mnogoplastnost folklorne dejavnosti, ki v sebi združuje institucionalno organiziranost in reminiscence reprezentacijske vloge ter v veliki meri prisotna utelešenje in čustva, ki delajo to dejavnost tako privlačno za mnoge. Tako v socializmu in postsocializmu kot v današnjem trenutku.

  • Skrb za krajine / Care for Landscapes
    Letn. 52 Št. 1 (2023)

    Uredil: Miha Kozorog

    Po dvajsetih letih ima Traditiones nove urednike. To je prva številka novega uredništva in prva v prenovljeni podobi. Posvečena je skrbi za krajine, temi, ki se zdi odmevna v sodobni slovenski etnologiji in sociokulturni antropologiji. Skrb zaradi osebnih, družinskih, institucionalnih, ekonomskih, političnih idr. razlogov, pa tudi skrb za prihodnost skrbi, ko se ljudem krajine pokažejo kot zapuščene, so le nekateri vidiki skrbi, ki jih obravnavajo Ana Svetel na Islandiji, Blaž Bajič na Solčavskem in Sandi Abram med urbanimi skvoterji v Ljubljani. V prvem delu številke, ki ni tematski, pa so razprave o tradicijah: Tatiana Bužeková na primeru sodobnega šamanizma na Slovaškem, László Kürti na primeru božiča pri madžarskih romskih otrocih in Eliseu Carbonell na primeru katalonskih pedagoških gibanj z začetka 20. stoletja.

  • Urbane prihodnosti / Urban Futures
    Letn. 51 Št. 3 (2022)

    Uredila: Saša Poljak Istenič in Jaro Veselinovič

    V tematskem sklopu o urbanih prihodnostih avtorji obravnavajo teme, ki so se v izbranih slovenskih mestih pokazale kot osrednje za njihovo prihodnost, in prizadevanja njihovih prebivalcev, ki se z njimi strinjajo in aktivno delujejo za njihovo uresničevanje, jim oporekajo ali jih ignorirajo – ali pa mesta ignorirajo njih. Sklop uvede članek Valentine Gulin Zrnić in Saše Poljak Istenič o prihodnosti kot predmetu kulturnoantropološkega raziskovanja in analitičnem konceptu, na katerega se opirajo razprave v nadaljevanju. Tatiana Bajuk Senčar in Saša Poljak Istenič obravnavata čebele v Ljubljani, ki so postale simbol čistega okolja in zato argument v spreminjanju pristopov k upravljanju mesta. Jaro Veselinovič in Miha Kozorog analizirata prevladujoče scenarije, kako naj Nova Gorica s sosednjo Gorico/Gorizia kot Evropski prestolnici kulture zgradita boljšo prihodnost. Nina Vodopivec na primeru Murske Sobote obravnava industrijske delavce kot skupnost, ki se jim odreka tvornost v ustvarjanju prihodnosti, Katja Hrobat Virloget pa se v istrskih mestih ukvarja z vprašanjem, kako nepredelana preteklost vpliva na zamišljanje prihodnosti. Tematski sklop dopolnjujeta članka o odgovornosti v javnem prostoru Nevene Škrbić Alempijević in Tomislava Oroza ter o izzivih integracije visoko usposobljenih priseljencev v profesionalni šport Marijete Rajković Iveta.

    Umetniška intervencija "Za gozd" Klausa Littmana na Stadionu Vrbsko jezero v Celovcu, ki naj spodbudi zavedanje o klimatskih spremembah in prihodnosti narave. Foto: Saša Poljak Istenič, 16. oktober 2019.

  • Večjezičnost v folklori / Multilingualism in Folklore
    Letn. 51 Št. 2 (2022)

    Uredili: Marija Klobčar in Urša Šivic

    Ta zvezek Traditiones se osredinja na razbiranje in kontekstualno interpretacijo medjezikovnih pesemskih prepletanj. Avtorice (Hana Urbancová, Ameneh Youssefzadeh, Marjeta Pisk, Mojca Ravnik, Marija Klobčar, Mojca Kovačič, Urša Šivic) so raziskale pesmi in glasbene prakse v različnih večjezičnih skupnostih, nekatere med njimi s poudarki na obmejnih območjih. Skozi zgodovinsko analizo in sodobne premisleke so neposredno ali posredno razkrile nekatere značilnosti, ki ne označujejo le raznolikih družbenih kontekstov, temveč tudi različne izrazne možnosti samih dvojezičnih pesmi. Ta vprašanja presegajo lokalno in časovno pogojene kontekste in v folkloristične razmisleke prinašajo nova obzorja.

    Slika z naslovnice: Petje in glasba na žegnanju v Gorjah/Göriach v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 15. 9. 2019 (Arhiv GNI ZRC SAZU, Ljubljana).

  • Razprave / Articles
    Letn. 51 Št. 1 (2022)

    Uredila: Jurij Fikfak in Ingrid Slavec Gradišnik

    V prvem zvezku Traditiones 2022 je pet razprav. V prvem besedilu I Slavec Gradišnik pregleduje zadnje desetletje Inštituta za slovensko narodopisje, njegove usmeritve in glavne poudarke, A Naterer, L Vrhovnik in P Škerget podrobno analizirajo vprašanje tematskih polj v slovenski antropologiji 21. stoletja, R Mrvič tematizira različna dojemanja in pojmovanja dediščine, pri čemer je posebej pozoren na jezikovno dediščino, B Jezernik v razpravi pokaže na velikokrat spregledano vlogo pri oblikovanju etnične in nacionalne identitete, ki jo je imel duhovnik v lokalnem okolju, M Rakonjac, L Pajović Dujović in S Šubarić pa razpravljajo o tradicionalnih in sodobnih poročnih ritualih v Črni gori.

  • Vernakularna religija in sodobne duhovnosti / Vernacular Religion and Contemporary Spiritualities
    Letn. 50 Št. 3 (2021)

    Uredili: Daniel Wojcik, István Povedák in Jurij Fikfak

    Minilo je že več kot četrt stoletja, odkar je Leonard Primiano v razpravi »Vernakularna religija in iskanje metode za raziskovanje verskega ljudskega življenja« uporabil koncept vernakularne religije za označevanje preučevanja »vere, kakršno se živi: kakor jo ljudje srečajo, razumejo, interpretirajo in izvajajo«. Ta zvezek Traditiones prinaša poglede na to, kako se ljudje spoprijemajo s pomembnimi vprašanji, npr. o našem mestu v vesolju, o razmerju z drugim, ne-človeškim, nezemeljskim, s smrtjo, apokalipso in posmrtnim življenjem, pri čemer uporabljajo »orodje« institucionalnega in domačega znanja.

    Naslovnica: "Vsi psi gredo v nebesa." (©Jim Warren - jimwarren.com)

  • Misliti, govoriti in peti folkloro / Thinking, Speaking, and Singing Folklore
    Letn. 50 Št. 2 (2021)

    Uredila: Marjetka Golež Kaučič

    Ta zvezek Traditiones je namenjen premisleku o jeziku v folklori, o tem kako, na kakšne načine mislimo folkloro ali premišljamo o njej z vidika zaznavanja njenih jezikovnih značilnosti, ki so v vsakem jezikovnem kodu različne. Avtorice in avtorji (Gregor Strle, Valentina Bold, Marjetka Golež Kaučič, Tjaša Jakop, Thomas McKean, Anja Moric, Delia Dattilo in Cinzia Citraro) se ukvarjajo s tem, kako se jezikovni kodi prepletajo, kako nanje vplivajo različni dejavniki – zunanji in notranji. Prispevki tako izhajajo prav iz osnovnih vprašanj, ali sta folklora in narečje intrinzično povezana in kaj pomeni jezik folklore ali celo večjezikovni sistem v folklornih tekstih in kontekstih.

    Naslovnica: Tri pevke. Slovenska ves/Rábatótfalu, Slovensko Porabje, 28. 5. 2018 (Arhiv GNI ZRC SAZU, Ljubljana).

  • Dediščine: perspektive in prakse / Heritages: Perspectives and Practices
    Letn. 50 Št. 1 (2021)

    Uredila: Jurij Fikfak in Ingrid Slavec Gradišnik

    Prvi zvezek Traditiones Dediščine: Perspektive in prakse odpira prostor vprašanjem, kje smo pravzaprav z dediščino danes. Ob razmisleku so bili odločilni trije vidiki oz. pristopi k tematizaciji dediščine, najprej pregled stanja raziskav (Alessandro Testa), pogled naprej (Laurent Sebastien Fournier; Regina Bendix) in konkretne dediščinske prakse v različnih evropskih okoljih, predvsem v srednji Evropi, (Roland W. Peball in Klaus Schönberger; Špela Ledinek Lozej in Marjeta Pisk; Božidar Jezernik; Petko Hristov; Katarina Koštialová in Ivan Murin; Barbara Ivančič Kutin in Monika Kropej Telban).

    Naslovnica: "Kako se soočiti s takšno dediščino?" Memorialni center Lipa (HR). 30. 4. 2017 (Foto: Jurij Fikfak)

  • Razprave / Articles
    Letn. 49 Št. 3 (2020)

    Uredili: Špela Ledinek Lozej, Katarina Šrimpf Vendramin, Ingrid Slavec Gradišnik in Jurij Fikfak

     

  • Etnomuzikološke in etnokoreološke razprave / Ethnomusicological and Ethnochoreological Discussions
    Letn. 49 Št. 2 (2020)

    Uredili: Mojca Kovačič in Rebeka Kunej

     

  • Preobrazba trajnostnega razvoja / Transforming Sustainability
    Letn. 49 Št. 1 (2020)

    Uredila: Dan Podjed in Lana Peternel

  • RAZPRAVE / ARTICLES
    Letn. 48 Št. 3 (2019)

    Uredila / Edited by Jurij Fikfak & Thomas C. Wolfe

  • OBREDNE PESMI MED LITURGIJO IN LJUDSKIM IZROČILOM / RITUAL SONGS BETWEEN LITURGY AND FOLK TRADITION
    Letn. 48 Št. 2 (2019)

    Uredila / Edited by Drago Kunej & Urša Šivic

  • ZAVAROVANA OBMOČJA OB SLOVENSKO-MADŽARSKI MEJI / PROTECTED AREAS ALONG THE SLOVENIAN-HUNGARIAN BORDER
    Letn. 48 Št. 1 (2019)

    Uredili / Edited by Tatiana Bajuk Senčar, Miha Kozorog & Lászlo Mód

    Traditiones 48 1 so nastale v okviru projekta J6-8254 in raziskovalnega programa P6-0088; 
    madžarski raziskovalci so bili financirani v okviru projekta SNN 126230.

  • SACRED SPACE AND PLACE AND THEIR SYMBOLIC ADOPTION / SVETI PROSTOR IN KRAJ IN NJUNO SIMBOLNO PRISVAJANJE
    Letn. 47 Št. 3 (2018)

    Edited by / Uredili Jelka Vince Pallua & Ingrid Slavec Gradišnik

    Selected papers of the panel “Sacred Space and Place and their Symbolic Adoption” organized by the WG Group Space-Lore and Place Lore at the SIEF Congress Ways of Dwelling: Crisis - Craft – Creativity (Göttingen, Germany, 2017) focus on symbolic representations of space, mental mapping, adoptions and inscribing of meaning of the individual, as well as of the community into sacred spaces and places in Israel, Guatemala, Finland, and Austria.

    Izbrani članki panela »Sveti prostor in kraj in njuna simbolna prisvojitev«, ki ga je organizirala delovna skupina Space-Lore and Place-Lore na kongresu SIEF Načini bivanja: Kriza – moč – ustvarjalnost (Göttingen, Nemčija, 2017) obravnavajo simbolne predstavitve prostora, mentalno zemljevidenje, prisvojitve ter individiualne in skupnostne vpise v svete prostore in kraje v Izraelu, Gvatemali, na Finskem in v Avstriji. 

  • INTERDISCIPLINARNI SPLET HUMANISTIČNIH RAZISKAV / AN INTERDISCIPLINARY MISCELLANEA OF HUMANIST RESEARCH
    Letn. 47 Št. 2 (2018)

    Uredila / Edited by Marjetka Golež Kaučič

    Vprašanja mitologije in mitofobije, individualnega glasbenega izvajanja in samoizraznosti ruskega glasbenika in harmonikarja, čustveno in barvno zaznavanje ljudske glasbe in drugih glasbenih zvrsti, nova izražanja strahu in travmatičnih doživetij, produkcija balad na letakih v Londonu v 18. stoletju, pes v filmu, nacionalni simboli in koncept avtohtone vrste se razvrščajo v preplet humanističnih raziskav kot tudi kognitivnih in tehnoloških.

    Issues of mythology and mythophobia, the individual musical performance and musical self-expression of a Russian musician and accordion player, emotional and color perception of folk music and other genres, new expressions of fear and traumatic experiences, the production of broadside ballads in London in the eighteenth century, the dog in film, national symbols, and the concept of native species all enter into an interlacing of humanistic, cognitive, and technical research.

  • CULTURAL HERITAGE OF THE GREAT WAR / KULTURNA DEDIŠČINA PRVE SVETOVNE VOJNE
    Letn. 47 Št. 1 (2018)

    Edited by / Uredila Božidar Jezernik & Jurij Fikfak

    The First World War, also known as the Great War, which lasted from 1914 to 1918, left a significant mark on the twentieth century. It radically changed the demographic composition of Europe (over sixteen million people were killed), resulted in the dissolution of four empires (Austria-Hungary, Russia, Germany, and the Ottoman Empire), had a crucial impact on European values, inspired the search for the new man during the interwar period, and ultimately significantly influenced the shaping, perception, and reception of cultural heritage.

    Prva svetovna vojna ali Velika vojna od 1914 do 1918 je bistveno zaznamovala dvajseto stoletje. Usodno je vplivala na demografsko podobo Evrope, saj je umrlo nad 16 milijonov ljudi, na konec štirih imperijev (Avstro-Ogrske, Rusije, Nemčije in Osmanskega cesarstva), usodno je vplivala na njene vrednote in na iskanje po novem človeku med obema vojnama, nenazadnje na oblikovanje, percepcijo in recepcijo kulturne dediščine.

  • AD HONOREM MARKO TERSEGLAV
    Letn. 46 Št. 3 (2017)

    Uredili / Edited by Marija Klobčar & Marjeta Pisk

  • ALPE - ADRIA / ALPE - JADRAN
    Letn. 46 Št. 1-2 suppl. (2017)

    Edited by / Uredila Jurij Fikfak & Klaus Schönberger

  • AD HONOREM MARIJA STANONIK ET MOJCA RAVNIK
    Letn. 46 Št. 1-2 (2017)

    Uredili / Edited by Monika Kropej Telban & Saša Poljak Istenič

  • ESTONIA ONLINE
    Letn. 45 Št. 3 (2016)

    Edited by / Uredila Mare Kõiva & Jurij Fikfak

  • AD HONOREM JULIJAN STRAJNAR
    Letn. 45 Št. 2 (2016)

    Uredili / Edited by Mojca Kovačič & Urša Šivic

  • CELEBRITIES IN CENTRAL & SOUTHEASTERN EUROPE / SLAVNE OSEBNOSTI V SREDNJI IN JV EVROPI
    Letn. 45 Št. 1 (2016)

    Edited by / Uredil Dan Podjed

  • Letn. 44 Št. 3 (2015)

    Uredila / Edited by Jurij Fikfak & Ingrid Slavec Gradišnik

  • AD HONOREM MIRKO RAMOVŠ
    Letn. 44 Št. 2 (2015)

    Uredili / Edited by Rebeka Kunej & Ingrid Slavec Gradišnik

  • TRIGLAVSKI NARODNI PARK – STRATEGIJE / TRIGLAV NATIONAL PARK – STRATEGIES
    Letn. 44 Št. 1 (2015)

    Uredili / Edited by Jurij Fikfak, Tatiana Bajuk Senčar & Dan Podjed

  • VOLUNTEERING / PROSTOVOLJENJE
    Letn. 43 Št. 3 (2014)

    Edited by / Uredila Dan Podjed & Jurij Fikfak

  • GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT ZRC SAZU (1934–2014) / INSTITUTE OF ETHNOMUSICOLOGY SRC SASA (1934–2014)
    Letn. 43 Št. 2 (2014)

    Uredil / Edited by Drago Kunej

  • LEADERS OF THE NATION / VODJE NARODA
    Letn. 43 Št. 1 (2014)

    Edited by / Uredil Jurij Fikfak

  • TRIGLAVSKI NARODNI PARK / TRIGLAV NATIONAL PARK
    Letn. 42 Št. 2 (2013)

    Uredili / Edited by Jurij Fikfak, Tatiana Bajuk Senčar & Dan Podjed

  • Letn. 42 Št. 1 (2013)

    Uredili / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik & Tatiana Bajuk Senčar

  • CULTURAL HERITAGE / KULTURNA DEDIŠČINA
    Letn. 41 Št. 2 (2012)

    Edited by / Uredila Ingrid Slavec Gradišnik

  • RITUAL YEAR 7 / RITUALNO LETO 7
    Letn. 41 Št. 1 (2012)

    Edited by / Uredila Jurij Fikfak & Laurent Sébastien Fournier

  • REAL AND VIRTUAL SPACES OF FOLKLORE STUDIES / REALNI IN VIRTUALNI PROSTORI FOLKLORISTIKE
    Letn. 40 Št. 3 (2011)

    Edited by / Uredili Marija Klobčar & Ingrid Slavec Gradišnik

  • RESEARCHING FOLK CULTURE IN SLAVIC LANDS (1770–1880)/ RAZISKOVANJE LJUDSKE KULTURE V SLOVANSKIH DEŽELAH MED 1770 IN 1880
    Letn. 40 Št. 2 (2011)

    Edited by / Uredili Jurij Fikfak, Dan Podjed & Tatiana Bajuk Senčar

  • 60 LET INŠTITUTA ZA SLOVENSKO NARODOPISJE ZRC SAZU/THE 60TH ANNIVERSARY OF THE ZRC SAZU INSTITUTE OF SLOVENIAN ETHNOLOGY
    Letn. 40 Št. 1 (2011)

    Uredila / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik

  • Letn. 39 Št. 2 (2010)

    Uredila / Edited by Jurij Fikfak & Ingrid Slavec Gradišnik

  • SRBI V SLOVENIJI, SLOVENCI V SRBIJI / SERBS IN SLOVENIA, SLOVENIANS IN SERBIA
    Letn. 39 Št. 1 (2010)

    Uredili / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik & Dragana Radojičić

  • EUROPE. IMAGINATION AND PRACTICES / EVROPA. IMAGINACIJA IN PRAKSE
    Letn. 38 Št. 2 (2009)

    Edited by / Uredila Jurij Fikfak & Maria Vivod

  • AD HONOREM MILKO MATIČETOV ET ZMAGA KUMER
    Letn. 38 Št. 1 (2009)

    Uredili / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik & Marjetka Golež Kaučič

  • ETNOLOŠKI POGLEDI IN PODOBE / ETHNOLOGICAL PERSPECTIVES AND IMAGES
    Letn. 37 Št. 2 (2008)

    Uredila / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik

    Ta zvezek Traditones je namenjen predstavitvi spoznanj raziskovalk in raziskovalcev iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki so nastala v okviru raziskovalnega projekta »Etnološki pogledi in podobe med 19. in 21. stoletjem.« Razumeti jih gre kot prispevke k sintezi, kot preiskavo možnosti, kako zasnovati kolikor toliko reprezentativno delo o podobi kulture in kulturnih procesov na Slovenskem; to ostaja namreč temeljna usmeritev raziskav inštitutovih sodelavk in sodelavcev tudi v prihodnje.

    Opomba: Drugi zvezek Traditiones Etnološki pogledi in podobe je izšel tudi v trdi vezavi
    ISBN - 978-961-254-153-8 z naslovom Etnološki pogledi in podobe. 

  • Letn. 37 Št. 1 (2008)

    Uredil / Edited by Jurij Fikfak

  • Letn. 36 Št. 2 (2007)

    Uredila / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik

  • SENSES AND RELIGION / ČUTI IN RELIGIJA
    Letn. 36 Št. 1 (2007)

    Edited by / Uredila Jurij Fikfak & Gábor Barna

  • GREGOR KREK (1840-1905)
    Letn. 35 Št. 2 (2006)

    Uredil / Edited by Jurij Fikfak

  • Letn. 35 Št. 1 (2006)

    Uredila / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik

  • Letn. 34 Št. 2 (2005)

    Uredila / Edited by Ingrid Slavec Gradišnik & Jurij Fikfak

  • O DRUŽBENI VLOGI LJUDSKE PESMI / ON THE SOCIAL ROLE OF FOLK SONG
    Letn. 34 Št. 1 (2005)

    Edited by / Uredili Marija Klobčar, Jurij Fikfak & Marjeta Pisk
1-50 od 84