Traditiones

Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih območij

2025-08-25T11:53:11+02:00

Uvodni članek obravnava procese ustvarjanja, rab in interpretacij dediščine v raznolikih večkulturnih okoljih. Poseben poudarek namenja preučevanju ustvarjalne in performativne moči dediščine v manjšinskih, jezikovno raznolikih, postimperialnih, postsocialističnih in drugih večkulturnih okoljih, kjer dediščina nastopa kot dinamično polje pogajanj, polemik in povezovanj.

Čigava dediščina? Primeri spornih in deljenih kultur spominjanja ter dediščinskih vprašanj v nekdaj večkulturnih habsburških mestih Reki in Mariboru

2025-03-03T12:06:02+01:00

Komu pripadata materialna in nesnovna dediščina? Ali so lahko kulture spominjanja vključujoče, namesto da se medsebojno izključujejo? Članek obravnava možne odgovore na ti vprašanji v dveh zgodovinsko multikulturnih mestih – Reki/Rijeki/Fiume in Mariboru/Marburgu – v povezavi z njuno dediščino poznega habsburškega obdobja. Na podlagi izvirnih virov in sodobne literature v več jezikih analizira javne poskuse pripovedovanja habsburške preteklosti prek razstav, spomenikov in podobnih praks.

Vse barve zgodovinske fasade: neskladni dediščinski narativi ob obnovi spomeniške stavbe v večkulturni severni Istri

2025-03-03T12:25:50+01:00

Neskladja v dediščini na spornih ozemljih predstavljajo izziv za konservatorstvo grajene dediščine, saj odražajo različne vrednote številnih skupnosti. Obnova »beneške hiše« v Piranu (Slovenija) leta 2016 ponuja zgovoren primer, ob katerem lahko opazujemo vpliv sprememb prebivalstva na dinamiko (ne)priznavanja v dediščini in izpostavimo potencial participatornih praks v konservatorstvu.

Breme transgeneracijskih spominov in tišine tretjih generacij: primer slovensko-italijanske meje

2025-05-22T12:45:41+02:00

Članek obravnava, kako osebni in kolektivni spomini na večje zgodovinske travme na območju slovensko-italijanske meje še vedno vplivajo na identitete, spominske prakse in vsakdanje življenje tretje najmlajše generacije pripadnikov slovenske in italijanske narodne manjšine. Na podlagi dveh fokusnih skupin v obmejni regiji raziskava analizira, kako današnja mladina razume in predeluje dediščino preteklosti. Današnja generacija želi preseči razdvajajočo zapuščino obmejne preteklosti.

Raziskava večkulturne dinamike v slovanskem Polesju na presečišču etnologije in dialektologije

2025-05-13T12:09:36+02:00

V prispevku so obravnavani zgodovina, trenutno stanje in znanstveni pomen preučevanja poleškega etnokulturnega območja, s posebnim poudarkom na ukrajinskem Polesju. Predstavljena sta arhaična posebnost območja in njegov razpršen etnokulturni prostor. Raziskava temelji na dialektoloških in tipoloških metodah ter etnolingvističnem pristopu, ki razkriva pomensko in strukturno enotnost v folklori. Prikazane so kulturne, jezikovne, etnične in druge oblike izmuzljivosti, ki otežujejo predstavljanje Polesja kot enotne entitete, pač pa ga opredeljujejo kot multikulturno in heterogeno območje.

Skrita dediščina Albancev v Sloveniji: premisleki o glasbenem ustvarjanju med središčem in obrobjem

2025-01-17T13:50:27+01:00

V članku je obravnavana spregledana glasbena dediščina albanske skupnosti v postjugoslovanski Sloveniji. Gre za analizo, kako in zakaj je prevladujoče dojemanje Albancev okrepilo domnevo o njeni odsotnosti. S primerjavo urbanega središča in obrobja na primeru protislovnega pristopa k tej dediščini v Kočevju in novejšega procesa dediščinjenja v Ljubljani želimo premisliti podmeno, da se kulturno priznavanje manjšin v nacionalnem prostoru odvija enakomerno.