https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/issue/feedTraditiones2025-03-28T23:31:54+01:00Miha Kozorogmiha.kozorog@zrc-sazu.siOpen Journal Systems<p><em>Traditiones</em> so recenzirana znanstvena revija ZRC SAZU <a href="https://isn2.zrc-sazu.si/sl">Inštituta za slovensko narodopisje</a> in <a href="https://gni.zrc-sazu.si/sl">Glasbenonarodopisnega inštituta</a>, sozaložništvo <a href="https://zalozba.zrc-sazu.si/sl">Založbe ZRC</a> in <a href="https://www.sazu.si/">SAZU</a>. V njej so objavljeni znanstveni prispevki v slovenskem in/ali tujih jezikih, ki obravnavajo raznovrstne teme predvsem iz slovenske in evropske etnologije, folkloristike in sorodnih ved. Revijo sta leta 1972 ustanovila Niko Kuret in Milko Matičetov.</p> <p>ISSN tiskane izdaje: 0352-0447<br />ISSN spletne izdaje: 1855-6369</p>https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14342Dediščina na obrobjih? Srednje- in vzhodnoevropske perspektive2025-02-24T08:22:10+01:00Špela Ledinek LozejSpela.Ledinek@zrc-sazu.siNataša Rogelja Cafnatasa.rogelja@zrc-sazu.si<p>Uvodni članek tematskega zvezka prinaša razmislek o procesih ustvarjanja dediščine v srednje- in vzhodnoevropskem kontekstu. Besedilo povezuje razprave in raziskave večdisciplinarnega raziskovalnega programa o dediščini, ki poteka v ZRC SAZU, s študijami primerov, ki so bili predstavljeni na konferenci Dediščina na obrobjih? (november 2023, Ljubljana). Osrednja os premislekov sta tvorjenje in performativna moč dediščine v manjšinskih, odročnih, jezikovnih, industrijskih, (post)imperijskih, (post)socialističnih in drugače marginaliziranih okoljih.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13609Odsotnost delavcev v slovenski industrijski dediščini2024-02-05T15:58:39+01:00Nina Vodopivecnina.vodopivec@inz.si<p>Članek opozarja, da je industrijsko dediščino pomembno reinterpretirati skozi vidik delavskih izkušenj. Po opredelitvi težav pri oblikovanju industrijske dediščine v okviru postsocialistične in postindustrijske transformacije se avtorica osredini na delavske izkušnje ob zaprtju tovarne oblačil Mura. Industrijska dediščina je predstavljena kot potencialni prostor ponovnega vrednotenja vloženega dela v preteklosti, ki bi delavcem povrnilo samo- in družbeno spoštovanje. S tem bi tudi družbeno priznali njihovo razlastitev.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13610Hoja s spomini: dediščina na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani2024-02-21T09:33:44+01:00Jernej Gregoračjernej.gregorac@gmail.com<p>Članek z elementi spomina, materialnosti in gibanja predstavi spominsko pot, Pot spominov in tovarištva, v Ljubljani, in s tem razgrinja pogled na to, kako so se v času socializma v Sloveniji ustvarjali spominski prostori in kako se ti prostori danes še ohranjajo in uveljavljajo kot dediščina. S kombinacijo teorije o spomenikih in aktivnega udejstvovanja na poti obravnava tudi naš odnos do dediščine kot večplastnega in dinamičnega procesa.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13846Pozabljeno, preimenovano, ponovno pridobljeno: bolgarska osmanska dediščina onkraj avtoriziranega neskladja2024-09-16T09:41:29+02:00Ivo Strahilovi.strahilov@phls.uni-sofia.bgSlavka Karakushevaskarakusheva@phls.uni-sofia.bg<p>V raziskavi je obravnavana navzočnost osmanske dediščine v Bolgariji. Čeprav jo avtorizirani dediščinski diskurz izključuje iz nacionalnega kanona, se različne skupnosti aktivno ukvarjajo z njo in jo na novo vrednotijo. Z uporabo skalarnega pristopa avtorja preučujeta, kako dediščina deluje na različnih ravneh, in razkrivata vzajemno dinamično delovanje dominantnih in vernakularnih diskurzov. V članku je na podlagi antropološkega terenskega dela poudarjen mozaik spominov, pripovedi in praks, ki danes obnavljajo osmansko dediščino.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13865»Pustošenje« dediščine na obrobjih: premisleki na primeru Lužiških Srbov in timoških Vlahov2024-08-16T09:49:48+02:00Giustina Selvelligiustina.selvelli@gmail.com<p>Članek primerja dve evropski obmejni območji, tj. območji naselitve Lužiških Srbov v Nemčiji in Vlahov v Srbiji. Opredeljuje tri razsežnosti marginalizacije, ki zaradi širjenja rudarskih dejavnosti napovedujejo izgubo ekološko in kulturno raznovrstnih (po)krajin. To so jezikovni razločki, bližina meje in podeželska kultura, ki so del diskurza, katerega cilj je legitimirati procese »pustošenja«, tj. namernega uničevanja manjšinske dediščine z degradacijo okolja.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13695Teatro Povero di Monticchiello: na skupnosti temelječa socialna inovacija in nesnovna dediščina na toskanskem podeželju2024-03-04T14:42:01+01:00Marko Senčar Mrdakovićmarko.sencar-mrdakovic@zrc-sazu.si<p>Avtor razvije konceptualni okvir za preučevanje na skupnosti temelječih socialnih inovacij in nesnovne dediščine s poudarkom na dejavnikih kraja, participacije, vrednot, kolektivnih spominov in vodenja. V prispevku je obravnavana praksa avtodrame, ki jo že več kot petdeset let vsakoletno prireja gledališče Teatro Povero di Monticchiello na toskanskem podeželju. Z vidika lokalnega prebivalstva in okolice velja avtodrama za dediščino, vendar ima zaradi svojih družbenih učinkov tudi značilnosti socialne inovacije.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/13533Kako uprizarjati sovjetske opere v 21. stoletju: ruska glasbena dediščina med oživljanjem in bojkotom2024-03-20T13:19:06+01:00Magdalena Marija Meašićmagdalena.measic@gmail.com<p>Med rusko-ukrajinsko vojno je razpravljanje o »sovjetski« operi zunaj Rusije dobilo nove razsežnosti. Vzporedno pojavljanje bojkota ruske glasbe in ponovni vzpon sovjetske ruske glasbe sprožata vprašanja o moči, ki jo glasba uteleša, hkrati pa spodbijata pojmovanje glasbe kot ločene od političnih dogajanj. Članek uokvirja kompleksno osebnost Sergeja Prokofjeva in njegovih dveh »sovjetskih« oper v kontekstu nedavne ponovne oživitve sovjetske operne produkcije v Rusiji.</p>2025-03-28T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2025