Traditiones https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones <p><em>Traditiones</em> so recenzirana znanstvena revija ZRC SAZU <a href="https://isn2.zrc-sazu.si/sl">Inštituta za slovensko narodopisje</a> in <a href="https://gni.zrc-sazu.si/sl">Glasbenonarodopisnega inštituta</a>, sozaložništvo <a href="https://zalozba.zrc-sazu.si/sl">Založbe ZRC</a> in <a href="https://www.sazu.si/">SAZU</a>. V njej so objavljeni znanstveni prispevki v slovenskem in/ali tujih jezikih, ki obravnavajo raznovrstne teme predvsem iz slovenske in evropske etnologije, folkloristike in sorodnih ved. Revijo sta leta 1972 ustanovila Niko Kuret in Milko Matičetov.</p> <p>ISSN tiskane izdaje: 0352-0447<br />ISSN spletne izdaje: 1855-6369</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Traditiones 0352-0447 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/prispevki">Prispevki</a></p> Habsburška zgodovina pod orlom: imperij in njegove živali https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/15082 <p>Uvodni članek razmišlja o razvoju zgodovine živali in o njeni odsotnosti v sicer zelo živahnem raziskovanju habsburške zgodovine. Poudarja potrebo po vključevanju nečloveških živali v zgodovinske narative, zlasti v dolgem 19. stoletju – obdobju globokih sprememb v odnosih med ljudmi in živalmi, ki jih je poganjal kapitalizem ter njegov vpliv na okolje. To obdobje je prineslo premike v živinoreji, znanstvenih odkritjih, razumevanju biodiverzitete, gojenju hišnih ljubljenčkov, razvoju živalskih vrtov ter vzponu gibanj za dobrobit živali, če naštejemo le nekatere.</p> Daša Ličen Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 7–28 7–28 10.3986/Traditio2026550101 »Habsburške« pasme? Selekcija pasem in oblikovanje kmetijske države v Habsburškem cesarstvu 19. stoletja https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14351 <p>Članek preučuje programe odbiranja pasemskih živali v Habsburški monarhiji 19. stoletja. V tem obdobju so vladarji in člani kmetijskih družb sodelovali pri spodbujanju odbiranja in načrtnega razmnoževanja določenih pasem goveda. V luči vizij o razvoju »kmetijske države« takšne pobude razkrivajo, kako so kmetijski pospeševalci napredka na podlagi rejskih izzivov oblikovali združeni proces gospodarske rasti in gradnje imperija – tako od spodaj navzgor kot od zgoraj navzdol.</p> Corentin Gruffat Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 29–52 29–52 10.3986/Traditio2026550102 Vzrejanje nacionalizma: spočetje avtohtonih pasem https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14683 <p>Članek raziskuje vpliv nacionalizma na oblikovanje sistemov klasifikacije živine in koncepta živalske pasme. Prispevek na podlagi analize literature o živinoreji na Kranjskem in Štajerskem od 19. do 21. stoletja prikazuje, kako so kmetijski strokovnjaki uporabili metode raziskovanja izvora določenih skupin kmetijskih živali, da bi legitimirali koncept avtohtonih nacionalnih pasem. Študija tako prikazuje vključevanje živali v proces oblikovanja naroda, ki kaže moderno oblikovanje družbenih odnosov z živalmi.</p> Tadej Pavković Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 53–67 53–67 10.3986/Traditio2026550103 Lov in okoljska zavest v poznoosmanski in habsburški Hercegovini https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14569 <p>Lovci so v osmansko Hercegovino iz Dalmacije prispeli po letu 1815. Hercegovina je zaradi mile zime veljala za neokrnjeno, polno ptic in drugih živali. Po habsburški zasedbi leta 1878 se je povečalo znanstveno raziskovanje, zbiranje vzorcev in predana skrb za urbane prostore. Paradoksalno se je lov na veliko število živali odvijal v času, ko so bile nekatere od njih v nevarnosti izumrtja. Številni habsburški javni intelektualci so bili tako zagovorniki narave kot tudi navdušeni zbiralci živalskih primerkov ali lovci.</p> Cathie Carmichael Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 69–88 69–88 10.3986/Traditio2026550104 Živali v izobraževalnem diskurzu habsburške Bosne in Hercegovine v zgodnjem 20. stoletju https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14465 <p>Raziskava si prizadeva osvetliti odnose med živalmi in otroki na področju izobraževanja v Bosni in Hercegovini (1878–1918) in na podlagi arhivskih dokumentov, učbenikov, člankov in feljtonov razkriva zaželen odnos do živali – znotraj in zunaj učilnice. Posebna pozornost je namenjena vprašanju smrti živali in pričakovanemu odnosu, ki naj bi ga otroci do nje razvili. Raziskava poleg tega obsega širšo obravnavo šolskega sistema v habsburški Bosni.</p> Mitsutoshi Inaba Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 89–113 89–113 10.3986/Traditio2026550105 Zračni agenti: golobi v političnih in družbenih mrežah habsburške in posthabsburške Madžarske https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14873 <p>Članek raziskuje odnose med ljudmi in golobi v habsburški Ogrski in posthabsburški Madžarski. Med prvo svetovno vojno so golobi služili kot simbol miru in hkrati kot vojaško komunikacijsko sredstvo. Ptice so imele svojo vlogo tudi v povojni iredentistični in modernistični politiki. Članek izpostavlja tudi družbene vidike gojenja golobov, ki segajo od elitnih krogov tekmovalnega strelstva do organiziranega varstva živali ter intimnih vezi v gospodinjstvih.</p> Róbert Balogh Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 115–140 115–140 10.3986/Traditio2026550106 Dinamika odnosov v sodelovanju ljudi in konjev na Dunaju https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/14468 <p>Članek obravnava delovne odnose med ljudmi in konji na fijakarskem Dunaju. Na podlagi etnografske raziskave avtor pokaže, da dunajski fijakarski konji niso zgolj orodja, temveč delovni partnerji z lastno tvornostjo. Analiza razkriva, da so medvrstne delovne prakse hkrati intimne in politične, povezujejo preteklost s sodobnimi izzivi ter na ta način odpirajo vprašanja o tradiciji, dobrobiti živali in vlogi živali v urbanem okolju.</p> Gašper Raušl Avtorske pravice (c) 2026 https://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2026-04-30 2026-04-30 55 1 141–163 141–163 10.3986/Traditio2026550107