Primerjava glagola biti v slovenščini in ruščini
DOI:
https://doi.org/10.3986/16.1.09Ključne besede:
glagol biti, slovanski jeziki, pomenoslovje, skladnja, vezPovzetek
V prispevku je obravnavan glagol biti v slovenščini in ruščini, in sicer z vidika njunih pomensko-skladenjskih zmožnosti. Glede na sorodnost obeh jezikov je pričakovati, da bo raba glagola biti v slovenščini in быть v ruščini podobna. Raziskava je zato osredotočena na iskanje podobnosti pa tudi razlik, ki so posledica drugačnih jezikovnih zakonitosti. Glagol je v obeh jezikih večpomenski in se uresničuje v treh glavnih vlogah; nastopa lahko kot polnopomenski glagol, opravlja vlogo slovnične vezi ali pa je sestavina zložene glagolske oblike, vse to pa prispeva k njegovi razširjenosti tako v slovenščini kot v ruščini. V prispevku je predstavljen pomenski opis glagolov biti in быть na primeru prevajanja nekaterih konstrukcij iz ruščine v slovenščino, skladenjsko-pomenski preplet med glagolom biti in glagolom imeti ter vloga slovnične vezi, ki jo opravlja glagol biti, s poudarkom na vprašanju ničte vezi v ruščini.
Prenosi
Literatura
Апресян, Юрий Д. (ur.) 2014. Активный словарь русского языка (AS). Том 1. А-Б. Москва: Языки славянской культуры. [Apresjan, Jurij D. (ur.) 2014. Aktivnyj slovar’ russkogo jazyka (AS). Tom 1. A–B. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury.]
Апресян, Юрий Д. (ред.) 2010. Проспект активного словаря русского языка. Москва: Институт русского языка им. В. В. Виноградова РАН. [Apresjan, Jurij D. (red.) 2010. Prospekt aktivnogo slovarja russkogo jazyka. Moskva: Institut russkogo jazyka im. V. V. Vinogradova RAN.]
Циммерлинг, Антон В. 2021. Суть и есть. V: И. М. Ладыженский, М. А. Пузина (ur.). Sub specie aeternitatis. Сборник научных статьей к 60-летию Вадима Борисовича Крысько. Москвa: Азбуковник. 278–291. [Zimmerling, Anton V. 2021. Sut’ i est’. V: I. M. Ladyženskij, M. A. Puzina (ur.) Sub specie aeternitatis. Sbornik naučnyh stat’ej k 60-letiju Vadima Borisoviča Krys’ko. Moskva: Azbukovnik. 278–291.]
Kosmač, Ciril. 2001. Pomladni dan. Ljubljana: DZS.
Космач, Цирил. 1976. Избранное. Москва: Прогресс. [Kosmač, Ciril. 1976. Izbrannoe. Moskva: Progress.]
Летучий, Александр Б. Нулевая связка. Материалы для проекта корпусного описания русской грамматики. На правах рукописи. М., 2018. [Letučij, Aleksandr B. Nulevaja svjazka. Materialy dlja proèkta korpusnogo opisanija russkoj grammatiki. Na pravah rukopisi. M., 2018.] http://www.rusgram.ru/
Merše, Majda. 2017. Raba glagola biti sem v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 23/2: 211–227.
Pereltsvaig, Asya. 2007. Copular sentences in russian: A Theory of Intra-Clausal Relations. Dordrecht: Springer.
Sitar, Jera. 2021. Skladenjsko-pomenske zmožnosti glagola biti v slovenščini in ruščini. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. (SSKJ2) 2014. www.fran.si
Toporišič, Jože. 1980. O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu biti). Linguistica 20/1: 151–167.
Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
Vidovič Muha, Ada. 1998. Pomenski preplet glagolov imeti in biti – njuna jezikovnosistemska stilistika. Slavistična revija 46/4: 294–323.
Vidovič Muha, Ada. 2013. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žele, Andreja. 2001. Vezljivost kot pomensko- in strukturnoskladenjski pojav. Slavistična revija 49/3: 138–161.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
