Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies

Zgradbe z glavnimi števniki od pet naprej: sopostavitev slovenščine z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino

2024-12-11T11:19:46+01:00

V obravnavi poudarjamo posebnosti slovenskih zgradb z glavnimi števniki, večjimi od 5, in opozarjamo na podobnosti in razlike v primerjavi z ustreznicami v štokavščini, makedonščini in ruščini. Sopostavitev različnih zgradb v slovanskih jezikih predstavlja različna skladenjska razmerja znotraj količinskih besednih zvez. V predikacijskem razmerju pa je obravnavana količinska zveza v vlogi osebka.

Raba, pomen in funkcije poljubnostnih zaimkov

2024-12-11T11:47:04+01:00

Prispevek predstavlja izbrane vidike rabe in pomena poljubnostnih zaimkov. Obsežnejša količinska in kakovostna analiza konkordanc iz referenčnega korpusa Gigafida 2.0 omogoča novo, točnejšo opredelitev poljubnostnih zaimkov z vidika funkcij nedoločnih zaimkov (Haspelmath 1997) ter njihovo uvrstitev med epistemične nedoločne zaimke in k negativni polarnosti usmerjene izraze. Poleg tega korpusni podatki kažejo na predvidljivost stave poljubnostnih zaimkov v stavku; ta je običajno odvisna od kompleksnosti zaimenske zveze in govorčevih sporočevalnih namenov.

Kvantitativni podatki o besedotvornih modelih in priponskih nizih izmedmetnih tvorjenk v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na b

2024-12-11T13:39:24+01:00

V prispevku predstavimo starejšo in novejšo pomensko tipologizacijo medmetov ter njihovo besedotvorno zmožnost za tvorbo lastne ali drugih besednih vrst. Poskusni besednodružinski slovar, ki znotraj iztočnice združuje vse njene možne različnostopenjske nize, umestimo v kontekst morfotaktičnih raziskav v slovenistiki. Nato na podlagi devetnajstih v besednodružinski slovar vključenih medmetnih iztočnic na b predstavimo številske značilnosti njihovih priponskih nizov glede na stopnjo tvorbe, dolžino, priponsko kombinatoriko, število tvorjenk v slovarju in število njihovih potrditev v korpusu metaFida.

O strukturni enakosti pridevniških presežnikov: dokazi iz gruzinščine, slovenščine in tamilščine

2024-12-11T13:47:57+01:00

V prispevku obravnavam strukturo presežnika pridevnikov in skladenjskih zgradb, v katerih se presežniške zgradbe pojavljajo v treh različnih jezikih. V slovenščini, gruzinščini in tamilščini se pojavljajo tipološke različice presežniških zgradb. Slovenščina ima sintetične presežnike, zgrajene iz predpone naj-, v gruzinščini in tamilščini pa so v rabi sestavljeni kompozicionalni presežniki, v katerih je pomen presežnika zastavljen kompozicionalno. V prispevku dokazujem, da so razlike med zgradbami v obravnavanih jezikih samo površinske in da je globinska skladnja večinoma enaka.

Vzvratna anafora in vzvratna elipsa v slovenski večstavčni povedi

2024-12-11T13:57:37+01:00

Članek se ukvarja z vzvratno anaforo in vzvratno elipso v slovenski večstavčni povedi. Njune značilnosti prikazuje pri vseh tipih slovenske večstavčne povedi, ki ju v slovenščini omogočajo. Izkaže se, da sta vzvratna anafora in vzvratna elipsa redki: vzvratna anafora je najpogostejša v vlogi odnosnice, najredkejša pa v priredjih. Posamezne primere vzvratne anafore in vzvratne elipse smo našli tudi v razmerjih, pri katerih jih večina dosedanjih raziskav ni predvidevala. Vzvratna anafora in vzvratna elipsa imata lahko tudi stilistični učinek. V posameznih povedih je možna tudi več kot ena vzvratna anafora ali vzvratna elipsa. Kot poseben tip vzvratne anafore in vzvratne elipse sta obravnavni tudi polvzvratna anafora in polvzvratna elipsa.

Slavistična referenčna dela in zastopanost slovenščine: študija primera

2024-12-11T14:02:11+01:00

Avtorja se na primeru projekta Cambridge Handbook of Slavic Linguistics ukvarjata s procesom dokumentiranja slovanskih jezikov v referenčnih delih: utemeljitvijo projekta in njegovo umeščenostjo med druga referenčna dela s področja slovanskih jezikov; izbiro tem in avtorjev, posredovanjem povratnih informacij urednikov in recenziranjem prispevkov z uporabo zunanjih recenzentov in vsebino zvezka. Posebna pozornost je namenjena predstavitvi zastopanosti slovenskega jezika v tem zvezku.

Razmerje med sestavo korpusov (žanrska uravnoteženost in reprezentativnost) in njihovo zanesljivostjo pri izdelavi splošnega razlagalnega slovarja

2024-12-11T14:11:56+01:00

Namen prispevka je proučiti žanrsko sestavo nekaterih slovenskih korpusov kot virov za leksikografsko analizo (zlasti za slovarje, kot je eSSKJ, torej splošni razlagalni slovar), posebej največjega korpusa Gigafida 2.0 (razdeljenega v dva podkorpusa: podkorpus neumetnostnih in leposlovnih besedil ter podkorpus publicistike), Korpusa šolskih besedil slovenskega jezika, Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine ter korpusa KRES. V prispevku korpuse obravnavamo predvsem kot vir gradiva za izdelavo slovarjev in sorodnih referenčnih del. Trdimo, da korpusi z večjimi odstopanji v razmerju med različnimi besedilnimi vrstami kot leksikografski viri ne odražajo razmerij med pomeni, ki so rezultat pomenotvornih procesov. Zato bi enega večjih korpusov, ki je na voljo za slovenščino, Gigafido (v obeh različicah, 1.0 in 2.0, posodobljeni leta 2019) le stežka obravnavali kot referenčni vir za splošni razlagalni slovar. V njem namreč prevladujejo različna publicistična besedila in spletna besedila, medtem ko skupni delež neumetnostnih in leposlovnih besedil ne presega 10 %. Poudarjamo, da bi korpus moral biti vsaj približno uravnotežen, kar bi posledično lahko zagotovilo tudi njegovo reprezentativnost.

Homonimija in polisemija v dvojezičnih slovarjih za slovenske priseljence v ZDA v začetku 20. stoletja

2024-12-11T14:19:02+01:00

V metaleksikografski literaturi ni veliko znanstvenih prispevkov, ki bi obravnavali slovarje za priseljence. Slovarji za priseljence so klasifikacijsko gledano del pedagoške leksikografije. V prispevku obravnavamo štiri slovensko-angleške oz. angleško-slovenske slovarje za priseljence (Kubelka 1904, Kubelka 1912, Košutnik 1912 in Kern 1919), ki so izšli na začetku 20. stoletja, to je v času največjega izseljevanja Slovencev v ZDA. V analizi se osredotočamo na prikaz informacij s posebnim poudarkom na obravnavi homonimije, polisemije in konverzije ter vključevanju usmerjevalnih besed, zapisanih v oklepajih. Iščemo tudi odgovor na vprašanje, ali uporabnikom – priseljencem olajšamo razumevanje in/ali rabo jezika novega okolja, če v slovarju uporabimo makrostrukturni pristop oz. če uporabimo mikrostrukturnega. Rezultati naše analize kažejo, da je še posebej pomembno, kako so v slovarjih za priseljence prikazane informacije v mikrostrukturi. Zaključimo lahko, da je treba v tovrstnih slovarjih dati prednost prikazu pomena oz. pomenov iztočnice, vse ostale informacije, ki so tipično vključene v slovarje, pa so za priseljence drugotnega pomena.

Primerjava glagola biti v slovenščini in ruščini

2024-12-11T14:31:33+01:00

V prispevku je obravnavan glagol biti v slovenščini in ruščini, in sicer z vidika njunih pomensko-skladenjskih zmožnosti. Glede na sorodnost obeh jezikov je pričakovati, da bo raba glagola biti v slovenščini in быть v ruščini podobna. Raziskava je zato osredotočena na iskanje podobnosti pa tudi razlik, ki so posledica drugačnih jezikovnih zakonitosti. Glagol je v obeh jezikih večpomenski in se uresničuje v treh glavnih vlogah; nastopa lahko kot polnopomenski glagol, opravlja vlogo slovnične vezi ali pa je sestavina zložene glagolske oblike, vse to pa prispeva k njegovi razširjenosti tako v slovenščini kot v ruščini. V prispevku je predstavljen pomenski opis glagolov biti in быть na primeru prevajanja nekaterih konstrukcij iz ruščine v slovenščino, skladenjsko-pomenski preplet med glagolom biti in glagolom imeti ter vloga slovnične vezi, ki jo opravlja glagol biti, s poudarkom na vprašanju ničte vezi v ruščini.

Slavist Willem R. Vermeer (1947–2024)

2024-12-11T14:38:14+01:00