https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/issue/feedSlovenski jezik / Slovene Linguistic Studies2022-12-07T17:21:07+01:00Kozma Ahačičkozma.ahacic@zrc-sazu.siOpen Journal Systems<p><em>Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies</em> je mednarodna jezikoslovna revija, ki jo izdajata ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza Birgham Young iz Prova (Utah). </p> <p>ISSN tiskane izdaje: 1408-2616<br />ISSN spletne izdaje: 1581-1271</p>https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11427Jezikovne lastnosti zgodnJe slovenščine 11. in 12. stoletJa2022-12-07T13:10:50+01:00Matej Šekliisj@zrc-sazu.si<div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku je obravnavana zgodnja slovenščina, tj. južnoslovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru, ki se je v 11. in 12. stoletju razprostiral od Donave na severu do Jadrana na jugu in roba Panonske nižine na vzhodu. Prikazan je zemljepisni obseg slovanskega jezikovnega prostora v Vzhodnih Alpah, kakor se kaže predvsem v pisnih virih od konca 6. do vključno 12. stoletja. Na osnovi jezikoslovne analize v virih dokumentiranih zemljepisnih in osebnih imen so določene jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine, in sicer v prvi vrsti v razmerju do tedaj zemljepisno stičnih slovanskih geolektov na severu (poznejši češčina in slovaščina) in jugu (poznejša čakavščina).</p> </div> </div> </div> </div>2022-12-08T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11428O zgodnji zgodovini Rezijanske doline in nekaterih njenih toponimih, ali: Kako so Rezijanci izgubili svoje ime2022-12-07T15:39:10+01:00Han Steenwijkisj@zrc-sazu.si<div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na podlagi najstarejših toponimov in uradnih dokumentov, ki se nanašajo na dolino Rezija, se predlaga domneva o alpskoslovanski naselitvi, izvornem imenu naseljencev in zgodnjesrednjeveškem razvoju doline. Isto poimenovanje za vas San Giorgio in za celotno dolino v tem obdobju se pri tem pokaže kot pomembno dejstvo v prid tej domnevi.</p> </div> </div> </div> </div>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11429Frekvenca fonemov v slovenščini (besedilo in slovar)2022-12-07T16:02:53+01:00Emmerich Kelihisj@zrc-sazu.siPeter Zörnigisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="en-US">V članku so analizirane frekvence slovenskih fonemov iz slovensko-nemškega tematskega (učnega) slovarja. Struktura slovarja omogoča ugotavljanje pogostosti fonemov na dveh različnih jezikovnih ravneh: na ravni slovarja (analiza gesel) in na ravni besedila (povedi, ki ponazarjajo prototipni kontekst določenega gesla). Z uporabo različnih statističnih testov pomembnosti je mogoče dokazati, da ni opaziti bistvenih razlik med porazdelitvami rangov pogostosti fonemov na ravni slovarja in besedila. Isto velja tudi za analizo glede stopnje ponavljanja fonemov. V nasprotju s tem dihotomizirani podatki (z razvrstitvijo v skupine na samoglasnike in soglasnike) pa vendarle kažejo bistveno drugačno »obnašanje« frekvenc. Na splošno je mogoče pokazati, da je za kvantitativne študije fonemov treba preučiti in kritično reflektirati konceptualno sicer zelo važno razliko med slovarjem in besedilom.</span></span></span></span></p>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11430Posamostaljenje oz. substantivizacija v slovenščini: v razmerju do konverzije in poenobesedenja2022-12-07T16:12:49+01:00Andreja Želeisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;">Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini. </span></span></span></p>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11431Sprotni slovar slovenskega jezika (2014–) in slovensko novejše besedje: analiza tipov podatkov in njihove uporabe2022-12-07T16:31:28+01:00Domen Krvinaisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Prispevek predstavlja metode zaznavanja slovenskih neologizmov, uporabljene pri izdelavi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"><em>Sprotnega slovarja slovenskega jezika</em></span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">, ki je od leta 2014 dostopen slovarskem portalu Fran <</span></span><span style="color: #000000;"><a class="western" href="https://fran.si/"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">https://fran.si/</span></span></a></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">>. Ta združuje različne slovarje v eno celoto. V prvem letu nastajanja slovarja in nekaj naslednjih je bil glavni vir kandidatov za neologizme korpus Gigafida (zaključen leta 2013). Ker se ni redno posodabljal, drugi primerni viri pa tudi niso bili na voljo, so glavno vlogo prevzeli predlogi uporabnikov. Ti lahko svoje predloge oddajajo neposredno na portalu Fran. Korpusi Gigafida in drugi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">(Janes, SlWaC)</span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"> ohranjajo vlogo gradiva za preverjanje uporabniških predlogov. Zaradi velikega števila tovrstnih predlogov in velikega povpraševanja po novih leksikalnih opisih njihovega pomena ne le da ni mogoče zanemariti –postali so temelj opisa novejšega besedja. Kratek pregled njegovih temeljnih značilnosti je podan na koncu prispevka.</span></span></span></span></p>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11432Prikaz in povezovanje slovničnih podatkov na pedagoškem jezikovnem portalu Franček2022-12-07T16:52:38+01:00Nina Ledinekisj@zrc-sazu.siKozma Ahačičisj@zrc-sazu.siŠpela Petric Žižićisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V prispevku sta predstavljena obravnava in prikaz slovničnih podatkov na prvem specializiranem pedagoškem slovarsko-slovničnem portalu za slovenščino Franček, članek pa prikazuje tudi, kako so slovnični podatki povezani s slovarskimi, svetovalnimi in didaktičnimi viri na portalu. Vsebinsko zanesljivo in po sodobnih didaktičnih pristopih oblikovano interaktivno učno e-orodje Franček lahko zaradi inovativnega prikaza slovničnih vsebin in njihovega učinkovitega povezovanja pomembno prispeva k motiviranju učencev za usvajanje slovničnih vsebin. Članek opozarja tudi na dejstvo, da lahko ima učinkovito povezovanje slovničnih podatkov na portalu pomembno vlogo pri razvoju jezikovne didaktike in vpliva na metodologijo oblikovanja jezikovnih virov.</span></span></span></span></p>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11433Prenova slovenskega pravopisnega priročnika: znanstvena izhodišča in vključevanje javnosti2022-12-07T17:04:17+01:00Tina Lengar Verovnikisj@zrc-sazu.siHelena Dobrovoljcisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Jezikovna standardizacija sodobne slovenščine, katere del je prenova pravopisnega priročnika, za slovenščino poteka od leta 2013 dalje pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. V prispevku bodo predstavljena znanstvena izhodišča tega procesa, opisano pa bo tudi sistematično vključevanje različnih javnosti v fazo preverjanja ustreznosti trenutno veljavnih pravopisnih pravil in oblikovanja novih. Zavedamo se namreč, da je lahko pravopisni priročnik sprejet v širši jezikovni skupnosti šele s približevanjem različnih mnenj in s kodifikacijo, ki temelji na utemeljitvah.</span></span></span></span></p>2022-12-08T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11434Frazeologija kot medij za izražanje stereotipnih pogledov na druge: na primeru angleških in slovenskih frazemov z etnonimi2022-12-07T17:10:02+01:00Alenka Vrbincisj@zrc-sazu.siMarjeta Vrbincisj@zrc-sazu.si<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V članku obravnavamo nacionalne stereotipe, ki jih najdemo v angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemih z etnonimi ali njihovimi izpeljankami. Naš namen je pojasniti razloge, zakaj so se v angleščini oz. slovenščini v določenem časovnem obdobju pojavili stereotipni pogledi na druge narode. Na podlagi konkretnih primerov frazemov razlagamo njihovo (pretežno negativno) konotacijo. Ugotavljamo, da so angleški frazemi z etnonimi posledica zgodovinskih odnosov Angležev z drugimi (večinoma) evropskimi narodi, ki so jih imeli Angleži za sovražnike ali tekmece, slovenski frazemi z etnonimi pa so lahko rezultat prevzemanja izraza kot takega iz nemščine ali pa odraz stereotipnih predstav Slovencev o drugih narodih in ne odraz rivalstva med Slovenci in drugimi narodi.</span></span></span></span></p>2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11435O slovenskih priimkih enkrat za trikrat2022-12-07T17:16:09+01:00Marko Snojisj@zrc-sazu.si2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11436O posebnem slovaropisnem delu z Žirovskega2022-12-07T17:21:07+01:00Vera Smoleisj@zrc-sazu.si2022-12-07T00:00:00+01:00Avtorske pravice (c) 2022