https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/issue/feed 2022-12-07T17:21:07+01:00 Kozma Ahačič kozma.ahacic@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p><em>Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies</em> je mednarodna jezikoslovna revija, ki jo izdajata ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza Birgham Young iz Prova (Utah). </p> <p>ISSN tiskane izdaje: 1408-2616<br />ISSN spletne izdaje: 1581-1271</p> https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11427 2022-12-07T13:10:50+01:00 Matej Šekli isj@zrc-sazu.si

<div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku je obravnavana zgodnja slovenščina, tj. južnoslovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru, ki se je v 11. in 12. stoletju razprostiral od Donave na severu do Jadrana na jugu in roba Panonske nižine na vzhodu. Prikazan je zemljepisni obseg slovanskega jezikovnega prostora v Vzhodnih Alpah, kakor se kaže predvsem v pisnih virih od konca 6. do vključno 12. stoletja. Na osnovi jezikoslovne analize v virih dokumentiranih zemljepisnih in osebnih imen so določene jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine, in sicer v prvi vrsti v razmerju do tedaj zemljepisno stičnih slovanskih geolektov na severu (poznejši češčina in slovaščina) in jugu (poznejša čakavščina).</p> </div> </div> </div> </div>

2022-12-08T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11428 2022-12-07T15:39:10+01:00 Han Steenwijk isj@zrc-sazu.si

<div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na podlagi najstarejših toponimov in uradnih dokumentov, ki se nanašajo na dolino Rezija, se predlaga domneva o alpskoslovanski naselitvi, izvornem imenu naseljencev in zgodnjesrednjeveškem razvoju doline. Isto poimenovanje za vas San Giorgio in za celotno dolino v tem obdobju se pri tem pokaže kot pomembno dejstvo v prid tej domnevi.</p> </div> </div> </div> </div>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11429 2022-12-07T16:02:53+01:00 Emmerich Kelih isj@zrc-sazu.si Peter Zörnig isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="en-US">V članku so analizirane frekvence slovenskih fonemov iz slovensko-nemškega tematskega (učnega) slovarja. Struktura slovarja omogoča ugotavljanje pogostosti fonemov na dveh različnih jezikovnih ravneh: na ravni slovarja (analiza gesel) in na ravni besedila (povedi, ki ponazarjajo prototipni kontekst določenega gesla). Z uporabo različnih statističnih testov pomembnosti je mogoče dokazati, da ni opaziti bistvenih razlik med porazdelitvami rangov pogostosti fonemov na ravni slovarja in besedila. Isto velja tudi za analizo glede stopnje ponavljanja fonemov. V nasprotju s tem dihotomizirani podatki (z razvrstitvijo v skupine na samoglasnike in soglasnike) pa vendarle kažejo bistveno drugačno »obnašanje« frekvenc. Na splošno je mogoče pokazati, da je za kvantitativne študije fonemov treba preučiti in kritično reflektirati konceptualno sicer zelo važno razliko med slovarjem in besedilom.</span></span></span></span></p>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11430 2022-12-07T16:12:49+01:00 Andreja Žele isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;">Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini. </span></span></span></p>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11431 2022-12-07T16:31:28+01:00 Domen Krvina isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Prispevek predstavlja metode zaznavanja slovenskih neologizmov, uporabljene pri izdelavi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"><em>Sprotnega slovarja slovenskega jezika</em></span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">, ki je od leta 2014 dostopen slovarskem portalu Fran &lt;</span></span><span style="color: #000000;"><a class="western" href="https://fran.si/"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">https://fran.si/</span></span></a></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">&gt;. Ta združuje različne slovarje v eno celoto. V prvem letu nastajanja slovarja in nekaj naslednjih je bil glavni vir kandidatov za neologizme korpus Gigafida (zaključen leta 2013). Ker se ni redno posodabljal, drugi primerni viri pa tudi niso bili na voljo, so glavno vlogo prevzeli predlogi uporabnikov. Ti lahko svoje predloge oddajajo neposredno na portalu Fran. Korpusi Gigafida in drugi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">(Janes, SlWaC)</span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"> ohranjajo vlogo gradiva za preverjanje uporabniških predlogov. Zaradi velikega števila tovrstnih predlogov in velikega povpraševanja po novih leksikalnih opisih njihovega pomena ne le da ni mogoče zanemariti –postali so temelj opisa novejšega besedja. Kratek pregled njegovih temeljnih značilnosti je podan na koncu prispevka.</span></span></span></span></p>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11432 2022-12-07T16:52:38+01:00 Nina Ledinek isj@zrc-sazu.si Kozma Ahačič isj@zrc-sazu.si Špela Petric Žižić isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V prispevku sta predstavljena obravnava in prikaz slovničnih podatkov na prvem specializiranem pedagoškem slovarsko-slovničnem portalu za slovenščino Franček, članek pa prikazuje tudi, kako so slovnični podatki povezani s slovarskimi, svetovalnimi in didaktičnimi viri na portalu. Vsebinsko zanesljivo in po sodobnih didaktičnih pristopih oblikovano interaktivno učno e-orodje Franček lahko zaradi inovativnega prikaza slovničnih vsebin in njihovega učinkovitega povezovanja pomembno prispeva k motiviranju učencev za usvajanje slovničnih vsebin. Članek opozarja tudi na dejstvo, da lahko ima učinkovito povezovanje slovničnih podatkov na portalu pomembno vlogo pri razvoju jezikovne didaktike in vpliva na metodologijo oblikovanja jezikovnih virov.</span></span></span></span></p>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11433 2022-12-07T17:04:17+01:00 Tina Lengar Verovnik isj@zrc-sazu.si Helena Dobrovoljc isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Jezikovna standardizacija sodobne slovenščine, katere del je prenova pravopisnega priročnika, za slovenščino poteka od leta 2013 dalje pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. V prispevku bodo predstavljena znanstvena izhodišča tega procesa, opisano pa bo tudi sistematično vključevanje različnih javnosti v fazo preverjanja ustreznosti trenutno veljavnih pravopisnih pravil in oblikovanja novih. Zavedamo se namreč, da je lahko pravopisni priročnik sprejet v širši jezikovni skupnosti šele s približevanjem različnih mnenj in s kodifikacijo, ki temelji na utemeljitvah.</span></span></span></span></p>

2022-12-08T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11434 2022-12-07T17:10:02+01:00 Alenka Vrbinc isj@zrc-sazu.si Marjeta Vrbinc isj@zrc-sazu.si

<p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V članku obravnavamo nacionalne stereotipe, ki jih najdemo v angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemih z etnonimi ali njihovimi izpeljankami. Naš namen je pojasniti razloge, zakaj so se v angleščini oz. slovenščini v določenem časovnem obdobju pojavili stereotipni pogledi na druge narode. Na podlagi konkretnih primerov frazemov razlagamo njihovo (pretežno negativno) konotacijo. Ugotavljamo, da so angleški frazemi z etnonimi posledica zgodovinskih odnosov Angležev z drugimi (večinoma) evropskimi narodi, ki so jih imeli Angleži za sovražnike ali tekmece, slovenski frazemi z etnonimi pa so lahko rezultat prevzemanja izraza kot takega iz nemščine ali pa odraz stereotipnih predstav Slovencev o drugih narodih in ne odraz rivalstva med Slovenci in drugimi narodi.</span></span></span></span></p>

2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11435 2022-12-07T17:16:09+01:00 Marko Snoj isj@zrc-sazu.si 2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11436 2022-12-07T17:21:07+01:00 Vera Smole isj@zrc-sazu.si 2022-12-07T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2022