Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls <p><em>Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies</em> je mednarodna jezikoslovna revija, ki jo izdajata ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza Birgham Young iz Prova (Utah). </p> <p>ISSN tiskane izdaje: 1408-2616<br />ISSN spletne izdaje: 1581-1271</p> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/prispevki">Prispevki</a></p> kozma.ahacic@zrc-sazu.si (Kozma Ahačič) ojs@zrc-sazu.si (ZRC SAZU (OJS)) Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 OJS 3.3.0.10 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Jezikovne lastnosti zgodnJe slovenščine 11. in 12. stoletJa https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11427 <div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku je obravnavana zgodnja slovenščina, tj. južnoslovanski jezik v vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem prostoru, ki se je v 11. in 12. stoletju razprostiral od Donave na severu do Jadrana na jugu in roba Panonske nižine na vzhodu. Prikazan je zemljepisni obseg slovanskega jezikovnega prostora v Vzhodnih Alpah, kakor se kaže predvsem v pisnih virih od konca 6. do vključno 12. stoletja. Na osnovi jezikoslovne analize v virih dokumentiranih zemljepisnih in osebnih imen so določene jezikovne lastnosti zgodnje slovenščine, in sicer v prvi vrsti v razmerju do tedaj zemljepisno stičnih slovanskih geolektov na severu (poznejši češčina in slovaščina) in jugu (poznejša čakavščina).</p> </div> </div> </div> </div> Matej Šekli Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11427 Thu, 08 Dec 2022 00:00:00 +0100 O zgodnji zgodovini Rezijanske doline in nekaterih njenih toponimih, ali: Kako so Rezijanci izgubili svoje ime https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11428 <div class="page" title="Page 2"> <div class="section"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na podlagi najstarejših toponimov in uradnih dokumentov, ki se nanašajo na dolino Rezija, se predlaga domneva o alpskoslovanski naselitvi, izvornem imenu naseljencev in zgodnjesrednjeveškem razvoju doline. Isto poimenovanje za vas San Giorgio in za celotno dolino v tem obdobju se pri tem pokaže kot pomembno dejstvo v prid tej domnevi.</p> </div> </div> </div> </div> Han Steenwijk Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11428 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 Frekvenca fonemov v slovenščini (besedilo in slovar) https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11429 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="en-US">V članku so analizirane frekvence slovenskih fonemov iz slovensko-nemškega tematskega (učnega) slovarja. Struktura slovarja omogoča ugotavljanje pogostosti fonemov na dveh različnih jezikovnih ravneh: na ravni slovarja (analiza gesel) in na ravni besedila (povedi, ki ponazarjajo prototipni kontekst določenega gesla). Z uporabo različnih statističnih testov pomembnosti je mogoče dokazati, da ni opaziti bistvenih razlik med porazdelitvami rangov pogostosti fonemov na ravni slovarja in besedila. Isto velja tudi za analizo glede stopnje ponavljanja fonemov. V nasprotju s tem dihotomizirani podatki (z razvrstitvijo v skupine na samoglasnike in soglasnike) pa vendarle kažejo bistveno drugačno »obnašanje« frekvenc. Na splošno je mogoče pokazati, da je za kvantitativne študije fonemov treba preučiti in kritično reflektirati konceptualno sicer zelo važno razliko med slovarjem in besedilom.</span></span></span></span></p> Emmerich Kelih, Peter Zörnig Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11429 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 Posamostaljenje oz. substantivizacija v slovenščini: v razmerju do konverzije in poenobesedenja https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11430 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;">Namen prispevka je, da poišče in predstavi razločevalne lastnosti med posamostaljenjem oz. substantivizacijo, sprevrženjem oz. konverzijo in poenobesedenjem oz. univerbizacijo, tudi v razmerju do navadne izpeljave. Prispevek pojasnjuje, zakaj posamostaljenja ne moremo enačiti s poenobesedenjem, še manj s kanonično besedotvorno izpeljavo. V prispevku smo poskušali poiskati natančne in dovolj jasne oz. enoumne opredelitve naštetih pojmov, v nadaljevanju pa predstaviti zmožnosti posamostaljenja in zglede njegove rabe v sodobni slovenščini. </span></span></span></p> Andreja Žele Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11430 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 Sprotni slovar slovenskega jezika (2014–) in slovensko novejše besedje: analiza tipov podatkov in njihove uporabe https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11431 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Prispevek predstavlja metode zaznavanja slovenskih neologizmov, uporabljene pri izdelavi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"><em>Sprotnega slovarja slovenskega jezika</em></span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">, ki je od leta 2014 dostopen slovarskem portalu Fran &lt;</span></span><span style="color: #000000;"><a class="western" href="https://fran.si/"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">https://fran.si/</span></span></a></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">&gt;. Ta združuje različne slovarje v eno celoto. V prvem letu nastajanja slovarja in nekaj naslednjih je bil glavni vir kandidatov za neologizme korpus Gigafida (zaključen leta 2013). Ker se ni redno posodabljal, drugi primerni viri pa tudi niso bili na voljo, so glavno vlogo prevzeli predlogi uporabnikov. Ti lahko svoje predloge oddajajo neposredno na portalu Fran. Korpusi Gigafida in drugi </span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">(Janes, SlWaC)</span></span><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI"> ohranjajo vlogo gradiva za preverjanje uporabniških predlogov. Zaradi velikega števila tovrstnih predlogov in velikega povpraševanja po novih leksikalnih opisih njihovega pomena ne le da ni mogoče zanemariti –postali so temelj opisa novejšega besedja. Kratek pregled njegovih temeljnih značilnosti je podan na koncu prispevka.</span></span></span></span></p> Domen Krvina Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11431 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 Prikaz in povezovanje slovničnih podatkov na pedagoškem jezikovnem portalu Franček https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11432 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V prispevku sta predstavljena obravnava in prikaz slovničnih podatkov na prvem specializiranem pedagoškem slovarsko-slovničnem portalu za slovenščino Franček, članek pa prikazuje tudi, kako so slovnični podatki povezani s slovarskimi, svetovalnimi in didaktičnimi viri na portalu. Vsebinsko zanesljivo in po sodobnih didaktičnih pristopih oblikovano interaktivno učno e-orodje Franček lahko zaradi inovativnega prikaza slovničnih vsebin in njihovega učinkovitega povezovanja pomembno prispeva k motiviranju učencev za usvajanje slovničnih vsebin. Članek opozarja tudi na dejstvo, da lahko ima učinkovito povezovanje slovničnih podatkov na portalu pomembno vlogo pri razvoju jezikovne didaktike in vpliva na metodologijo oblikovanja jezikovnih virov.</span></span></span></span></p> Nina Ledinek, Kozma Ahačič, Špela Petric Žižić Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11432 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 Prenova slovenskega pravopisnega priročnika: znanstvena izhodišča in vključevanje javnosti https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11433 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">Jezikovna standardizacija sodobne slovenščine, katere del je prenova pravopisnega priročnika, za slovenščino poteka od leta 2013 dalje pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. V prispevku bodo predstavljena znanstvena izhodišča tega procesa, opisano pa bo tudi sistematično vključevanje različnih javnosti v fazo preverjanja ustreznosti trenutno veljavnih pravopisnih pravil in oblikovanja novih. Zavedamo se namreč, da je lahko pravopisni priročnik sprejet v širši jezikovni skupnosti šele s približevanjem različnih mnenj in s kodifikacijo, ki temelji na utemeljitvah.</span></span></span></span></p> Tina Lengar Verovnik, Helena Dobrovoljc Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11433 Thu, 08 Dec 2022 00:00:00 +0100 Frazeologija kot medij za izražanje stereotipnih pogledov na druge: na primeru angleških in slovenskih frazemov z etnonimi https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11434 <p class="western"><span style="font-family: Open Sans, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="color: #4472c4;"><span lang="sl-SI">V članku obravnavamo nacionalne stereotipe, ki jih najdemo v angleških in slovenskih izlastnoimenskih frazemih z etnonimi ali njihovimi izpeljankami. Naš namen je pojasniti razloge, zakaj so se v angleščini oz. slovenščini v določenem časovnem obdobju pojavili stereotipni pogledi na druge narode. Na podlagi konkretnih primerov frazemov razlagamo njihovo (pretežno negativno) konotacijo. Ugotavljamo, da so angleški frazemi z etnonimi posledica zgodovinskih odnosov Angležev z drugimi (večinoma) evropskimi narodi, ki so jih imeli Angleži za sovražnike ali tekmece, slovenski frazemi z etnonimi pa so lahko rezultat prevzemanja izraza kot takega iz nemščine ali pa odraz stereotipnih predstav Slovencev o drugih narodih in ne odraz rivalstva med Slovenci in drugimi narodi.</span></span></span></span></p> Alenka Vrbinc, Marjeta Vrbinc Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11434 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 O slovenskih priimkih enkrat za trikrat https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11435 Marko Snoj Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11435 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100 O posebnem slovaropisnem delu z Žirovskega https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11436 Vera Smole Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/11436 Wed, 07 Dec 2022 00:00:00 +0100