Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies

Posredniška vloga slovarskih del 16. stoletja pri ohranjanju besedne zapuščine čakavca Jurija Juričiča v slovenskem knjižnem jeziku

Alenka Jelovšek — 2025-12-24

V prispevku je analizirano vprašanje posredniške vloge Registra v Dalmatinovi Bibliji in Megiserjevih večjezičnih slovarjev pri kontinuiteti besed, v slovenščini prvič izpričanih v Juričičevi postili, v slovenskem knjižnem jeziku. Pregled gradiva starejših slovenskih slovarjev je pokazal, da Register v Dalmatinovi Bibliji ni odigral posebne vloge niti pri vključitvi Juričičevih besed v Megiserjeva slovarja niti pri njihovi vključitvi v slovarje iz kasnejših obdobij jezikovne zgodovine; besede, ki so izpričane tudi v Megiserjevih slovarjih, pa izkazujejo večjo kontinuiteto.

Izbira iztočnic v angleško-slovenskih in slovensko-angleških slovarjih za slovenske priseljence v ZDA

Alenka Vrbinc — 2025-12-24

V prispevku analiziramo štiri angleško-slovenske oz. slovensko-angleške slovarje, ki so jih sestavili Viktor/Victor Kubelka, Silvester Košutnik in Frank (Javh-)Kern, namenjeni pa so bili slovenskim priseljencem v ZDA. Slovarji so izšli v obdobju od leta
1904 do leta 1919, torej v času, ko je bilo izseljevanje Slovencev v ZDA na vrhuncu. V prispevku preučujemo podobnosti in razlike v geslovnikih analiziranih slovarjev in geslovnikih slovarjev, ki so bili takrat že na trgu. Osredotočamo se predvsem na
izbor iztočnic, ki so si jih avtorji (predvidoma) izposodili iz obstoječih slovarjev. Ugotoviti skušamo, ali lahko opazimo določen trend ali vzorec in ali so bile njihove odločitve v skladu s potrebami ciljnih uporabnikov – slovenskih priseljencev v ZDA, oz. ali so ciljni uporabniki prišli do informacij o novem družbenokulturnem kontekstu. S pomočjo analize primerov smo ugotovili, da od analiziranih slovarjev Kubelkov slovar iz leta 1912 in Kernov slovar iz leta 1919 v največji meri vključujeta primerne ustreznike za iztočnice, ki izražajo družbenokulturno specifiko dežele priseljevanja, in si zaradi tega najbolj zaslužita, da ju poimenujemo slovarja za priseljence.

Metodologija ponazarjanja z zgledi v Slovensko-češkem slovarju

David Blažek — 2025-12-24

Prispevek obravnava metodologijo ponazarjanja z zgledi v tiskani različici Slovensko- češkega slovarja (Blažek 2025) z več kot 25.000 iztočnicami in predstavlja zglede kot pomemben del geselskega sestavka, v katerem so splošne informacije o slovarskih iztočnicah umeščene v konkreten kontekst. Za ponazoritev načel, ki so jih avtor in uredniki upoštevali pri izbiri zgledov za slovar, so izbrani konkretni primeri zgledov, ki niso bili vključeni v končno različico slovarja ali so bili razširjeni, skrajšani oziroma drugače spremenjeni.

Leksikalno procesiranje morfološko zapletenih slovenskih besed pri testu presojanja besedišča: vloga psevdobesed

Matic Pavlič — 2025-12-24

Ta študija raziskuje, kako struktura psevdobesed vpliva na pravilnost leksikalne odločitve in reakcijski čas pri slovenskih izpeljankah. Preizkusili smo tri načine tvorjenja: ročno spreminjanje z ohranjenimi priponami, ročno spreminjanje s spremenjenimi priponami in algoritemsko tvorjenje z ohranjenimi priponami; za slednje smo prilagodili in uporabili aplikacijo Wuggy (Keuleers and Brysbaert 2010). Posamezne vrste psevdobesed so se razlikovale v odzivnih časih, ne pa tudi v pravilnosti leksikalne odločitve. Vendar te razlike niso vplivale na pravilnost leksikalne odločitve in odzivni čas pri obstoječih slovenskih besedah, zato lahko rečemo, da morfološka kompleksnost oziroma ročno/algoritemsko tvorjenje prevdobesed nista ključni za leksikalno odločanje.

Slovenske ekspresivne pripone: variacija v načinu dodajanja obrazila na primeru pozitivno konotirane manjšalnosti in pozitivne konotacije brez manjšalnosti

Karin Kavčič Hvala — 2025-12-24

V prispevku je predstavljena tipološka delitev slovenskih ekspresivnih pripon na podlagi njihovih formalnih lastnosti. Naše izhodišče je medjezikovna raziskava o ruskih, španskih, nemških in grških ekspresivnih tvorjenkah (Wiltschko in Steriopolo 2007; Steriopolo 2008, 2009, 2015, 2016; Steriopolo, Markopoulos in Spyropoulos 2021). Te raziskave pokažejo, da je formalno obliko ekspresivne pripone, natančneje njeno mesto in način dodajanja, mogoče predvideti iz pomena ekspresivnih pripon v vsakem posamičnem jeziku, vendar z medjezikovnimi razlikami. Na primer, ekspresivne pripone, ki izražajo čustveno naravnanost, se v ruščini
obnašajo kot morfološka jedra, medtem ko v grščini delujejo kot modifikatorji. Nasprotno pa se pripone, ki izražajo velikost oz. manjšalnost, obnašajo v ruščini in španščini kot modifikatorji, medtem ko v grščini in nemščini delujejo kot jedra. V tem prispevku preučujemo slovensko podmnožico ekspresivnih pripon, natančneje čustveno izrazne pripone s pozitivno konotacijo in pripone za izražanje manjšalnosti, ter njihov način dodajanja k osnovi. V članku pokažemo, da v slovenščini ne moremo potrditi enoznačne korelacije med obliko in funkcijo, saj lahko tako čustveno izrazne pripone kot pripone za izražanje manjšalnosti delujejo bodisi kot modifikatorji bodisi kot jedra. To pomeni, da je razlike v načinu dodajanja obrazil mogoče najti ne le medjezikovno, temveč tudi znotraj enega samega jezika.

Pregled raziskav skladenjskih posebnosti govorjene slovenščine

Kaja Dobrovoljc — 2025-12-24

V prispevku predstavljamo pregled slovenističnih raziskav skladenjskih značilnosti spontano govorjene slovenščine in na njih temelječ popis skladenjskih posebnosti govorjenega jezika. Pregled potrjuje izjemen porast raziskav te problematike na različnih področjih slovenskega jezikoslovja, ki pa so v svojem naboru obravnavanih skladenjskih pojavov vsebinsko le deloma prekrivne. V drugem delu prispevka to vrzel zapolnimo z izčrpnim primerjalnim popisom doslej obravnavanih skladenjskih posebnosti slovenskega govora, ki razkriva, da govorjena slovenščina izkazuje številne posebnosti na različnih ravneh jezikoslovnega opisa, pri čemer poleg najpogosteje izpostavljenih, kot so samopopravljanja in posebnosti besednega reda, te vključujejo še številne druge, strukturno ali statistično manj izstopajoče skladenjske pojave. Ugotovitve pregleda tako potrjujejo nujnost nadaljnjih raziskav s področja, a obenem razkrivajo tudi tri pomembne omejitve njegovega trenutnega stanja: pretirano osredotočenost na opisovanje govora skozi prizmo pravil pisnega jezika, izrazito terminološko razdrobljenost ter manko obsežnejših korpusnojezikoslovnih raziskav.

Klasifikacija slovanskih jezikov na podlagi Slovanskega lingvističnega atlasa: prvi poskus (original: Классификация славянских языков на материале Общеславянского лингвистического атласа: пробный шар)

Anastasija Sergejevna (Анастасия Сергеевна) Kuzmina (Кузьмина) — 2025-12-24

Članek predlaga inovativen pristop h klasifikaciji slovanskih jezikov na podlagi podatkov, predstavljenih v Slovanskem lingvističnem atlasu. Pristop temelji na parni primerjavi refleksov praslovanskih samoglasnikov iz 780 lokacij. Za ugotavljanje narečne bližine je uporabljen hierarhični algoritem združevanja, ki omogoča razdelitev slovanskega območja na 15 območij. Pri vsakem območju se ob formalnem navaja tudi teoretičen opis.

Slovenski kineziološki termini s pridevniško sestavino gibalni ali motorični in njihovi angleški ustrezniki

Barbara Jurša Potocco — 2025-12-24

Prispevek ponuja pregled večbesednih terminov, sestavljenih iz zveze levega pridevniškega prilastka gibalni ali motorični in samostalniškega jedra, ki se pojavljajo v terminoloških slovarjih in strokovnih besedilih s področja kineziologije. Poiskati poskuša njihove angleške ustreznike s primerjavo slovarskih gesel v slovenskih in angleških terminoloških slovarjih ter z vzporejanjem prevodov, v katerih se pojavljajo termini, znotraj dvojezičnih izvlečkov člankov v slovenskih strokovnih in znanstvenih revijah. Osrednji namen članka je z opozarjanjem na primere nedosledne rabe terminov prispevati k večji jasnosti in prečiščenosti slovenskega znanstvenega jezika na področju kineziologije.

Kozma Ahačič, Stati inu obstati. Prvih petdeset slovenskih knjig.

Metod Čepar — 2025-12-24