K problematiki vpliva stičnega jezika – nemščine na semantične spremembe in stilno vrednost najstarejše slovenske knjižne leksike (16. stoletje)

Avtorji

  • Andreja Legan Ravnikar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana

Povzetek

S pomočjo teoretičnih izhodišč in raziskovalnih metod kontaktnega jezikoslovja želimo ugotoviti, katere pomenske spremembe so doživljali prevzeti leksemi v primerjavi z izhodiščnimi nemškimi (ali latinskimi, sprejetimi s posredovanjem nemščine) v procesu integracije v slovenski jezikovni sistem in knjižni jezik 16. stoletja. Rezultat jezikovnega stika na semantični ravni je adaptacija pomena tuje beside (t. i. modela) iz jezika dajalca v sprejeto besedo (t. i. repliko) v jeziku prejemniku. Pokazale so se tri možnosti prenosa pomena. (1) Novi pomen prevzete besede v jeziku prejemniku je povsem enak tistemu v izhodiščnem tujejezičnem leksemu (to je ničti pomenski razvoj), npr. antitrinitar, alkoran, aloe/aloes, cenzura, dekan, disputacija. Iz izbranih zgledov je razvidno, da v to skupino praviloma sodijo specializirani leksemi, največkrat iz klasičnih jezikov ali iz nove visoke nemščine, s katerimi je bila slovenščina v 16. stoletju prvikrat v stiku. (2) V jezik prejemnik se sprejme le eden od pomenov izhodiščnega tujejezičnega leksema (pomensko oženje). Prva stopnja sekundarne prilagoditve (adaptacija drugotnih pomenskih sprememb) se lahko izvrši že v trenutku prevzema. Gre za oženje pomenskega polja (področja) leksema, ki ima v izhodiščnem jeziku specializirani (največkrat terminološki) pomen in (po determinologizaciji) splošni pomen, na zgolj splošno rabo v knjižni slovenščini 16. stoletja, npr. ara 'kar zagotavlja, jamči za kaj'. (3) Na drugi stopnji sekundarne prilagoditve prevzeti leksem pridobiva nove, dodatne pomene (pomenska širitev), tudi neodvisno od izhodiščnega tujega, npr. činž. Tudi prevod tujejezičnega leksema z že obstoječo domačo besedo lahko privede do njenega pomenskega razvoja v večpomenskost, kar vsekakor dokazuje upovedovalno ustvarjalnost slovenskih protestantov in izrazno moč slovenskega jezika. Na primer s pridevnikom čuden so se prevajali nemški leksemi: wunderbarlich, wunderlich, unnatürlich, ungewohnt, gar wundersam, seltsam, abscheulich, zaradi česar ima ta pridevnik v knjižni slovenščini 16. stoletja kar pet pomenov in dva podpomena. Pod dominantnim vplivom jezika dajalca iz prevodnih predlog so nekateri leksemi ob slovarskem pomenu pridobili dodatne konotativne pomene. Pri analizi smo se omejili na rabo, ki jo v nastajajočem Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja označujejo ekspresivni kvalifikatorji: ekspr., slabš., iron., evfem., vznes. Pogosto je šla konotativnost v smer pejorativnosti, ki so jo doživljali predvsem stari prevzeti krščanski termini, npr. ceremonija, menih, nuna, papež, odpustek ipd. Tudi tvorbeno razvidne manjšalnice so bile večkrat spodbujene s tujejezično predlogo, vendar vpliv nemščine ni bil tolikšen, kot bi morda pričakovali. Na omejenem številu analiziranih zgledov (od A do vključno D) se je izkazalo, da se pomenska razlaga nujno ne ujema z besedotvorno, npr. banderce 'zastava, prapor' (prim. nem. Fenlin, LB 1545, 1219), cafelc 'želodu podoben predmet, ki se kam zatakne' (nem. Zapflin, MTh 1603), po drugi strani tudi priponsko obrazilo za manjšalnost ni bilo vedno spodbujeno s prevodno predlogo, npr. ahkerec 'izzidek, pomol' (nem. Ercker, LB 1545, 1089), človeče (nem. mensch, LH 1566, III, LXIIIIb).

Jezikoslovna analiza je potrdila, da je semantični razvoj v večpomenskost tako pri prevzetih kot domačih leksemih eden od pomembnih razlogov za številčno skromen obseg knjižne leksike 16. stoletja (nekaj nad 22.000 besed). To je poleg funkcijskozvrstne zamejenosti knjižne leksike mogoče pripisati tudi praktičnim stališčem in ravnanju protestantskih piscev, ki so pri poimenovalnem primanjkljaju ustaljenim prevzetim in domačim leksemom dodajali nove pomene, kar je bilo lažje in hitreje, kot če bi tvorili nove besede, kalkirali ali pretirano prevzemali iz tujih jezikov. Raba večpomenskostnih poimenovalnih postopkov pa je bila ne glede na tujejezično spodbudo tudi odraz ubesedovalne ustvarjalnosti slovenskih protestantskih piscev in izrazne moči slovenskega jezika v 16. stoletju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ајдyкрoвић, Jobaн. 2004a. Koнтaктoлoшки рeчник aдaптaцијe рycизaмa: y ocaм cлoвeнcких jeзикa/ Koнтaктoлoгичecкий cлoвaрь aдaптaции рycизмoв: в вocьми cлaвянcких языкaх. Бeoгрaд: Фото Футура.

Ајдyкрoвић, Jobaн. 2004b. Увoд y лeкcичкy кoнтaктoлoгију. Teoријa aдaптaцијe руcизaмa. Бeoгрaд: Фото Футура.

Bibel-lexikon. 1968. Zweite, neu bearbeitete und vermehrte Auflage. Tübingen: Benziger Verlag.

Erniša, Aleksander. 2016. Primerjava prevoda in izvirnika kot model za določanje pomena teološkega besedja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja na primeru Trubarjevega prevoda Luthrove Hišne postile. Doktorska disertacija [rokopis]. Ljubljana: Podiplomska šola ZRC SAZU.

Filipović, Rudolf. 1986. Teorija jezika u kontaktu: uvod u lingvistiku jezičnih dodira. Zagreb: Školska knjiga.

Grabner Haider, Anton – Kraševec, Jože s sodelavci. 1984. Biblični leksikon. Celje: Mohorjeva družba.

Hock, Hans Henrich. 19912. Principles of Historical Linguistics. Second revised and updated edition. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.

Legan Ravnikar, Andreja. 2010. Terminološki in stilistični vidik poimenovanja verskih pojmov v protestantizmu in obdobju katoliške prenove. Reformacija na Slovenskem: ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, 385–399. (Obdobja 27.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Legan Ravnikar, Andreja. 2012. Značilnosti sprejemanja besed iz nemščine v knjižno slovenščino 16. stoletja. Jezikoslovni zapiski 18/2, 131–148.

Legan Ravnikar, Andreja. 2013. Prevzete besede neslovanskega in slovanskega izvora v knjižni slovenščini 16. stoletja. Slovensko in slovansko, (Jezikoslovni zapiski 19/1), 129–142. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Legan Ravnikar, Andreja. 2014. Problematika germanizmov v zgodovinskem slovarju knjižne slovenščine 16. stoletja. Slovenski jezik na stičišču več kultur, 70–84. Maribor: Zora.

Merše, Majda. 2010. Raba samostalniških manjšalnic v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Slavistična revija 58/1, 45–63.

Newerkla, Stefan Michael. 2004. Sprachkontakte Deutsch – Tschechisch – Slowakisch. Worterbuch der deutschen Lehnwörter im Tschechischen und Slowakischen: historische Entwicklung, Beleglage, bisherige und neue Deutungen. Frankfurt am Main: Peter Lang, Europäischer Verlag der Wissenschaften.

Novak, France. 2001. Kako so protestantski pisci poimenovali nove pojme. 450-letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem, 103–120. Ljubljana: Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Novak, France. 2004. Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

Reindl, Donald F. 2008. Language Contact: German and Slovenian. Bochum: Universität Dr. N. Brockmeyer.

Riehl, Claudia Maria. 2004. Sprachkontaktforschung: eine Einführung. Tübingen: Gunter Narr Verlag

Splošni religijski leksikon. 2007. Bajt, Drago in Kocjan-Barle, Marta (urednika slovenske izdaje). Ljubljana: Modrijan.

Stramljič Breznik, Irena. 2013. Samostalniška leksika z ekspresivnimi kvalifikatorji v slovarju novejšega besedja. Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, 409–416. (Obdobja 32.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Striedter-Temps, Hildegard. 1963. Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Wien: Im Kommision bei Otto Harrasowitz.

Sveto pismo stare in nove zaveze. 1996. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije.

Štebih Golub, Barbara. 2010. Germanizmi kajkavskoga književnog jezika. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje.

Vidovič Muha, Ada. 2013. Slovensko leksikalno pomenoslovje. 2., dopolnjena izdaja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Žele, Andreja. 1993. Ekspresivne oz. čustvenostne oznake v slovarstvu. Slavistična revija 41/4, 529–534.

Prenosi

Objavljeno

03/11/2019

Kako citirati

Legan Ravnikar, A. (2019). K problematiki vpliva stičnega jezika – nemščine na semantične spremembe in stilno vrednost najstarejše slovenske knjižne leksike (16. stoletje). Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 11. Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7343

Številka

Rubrike

Članki