Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v13i1-2.2510Povzetek
V članku je prikazano, katere podatke različnih jezikovnih ravnin je mogoče pridobiti s t. i. (delno) anketno metodo ob enkratnem obisku pri narečnem govorcu z intervjujem, ki informanta ne omejuje v njegovem pripovedovanju, ampak mu omogoča, da ob odgovarjanju na deloma vnaprej pripravljena vprašanja sledi tudi svojim asociacijam in se sproščeno razgovori. Osrednji del razprave prinaša analizo okrog 100 tako zbranih (gorenjskih) mikrotoponimov, tu predstavljenih v obliki slovarskih člankov.Prenosi
Literatura
Badjura, Rudolf, 1953, Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje, Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Bezlaj, France, 1956, Slovenska vodna imena, I. del, A–L, Ljubljana: SAZU.
Bezlaj, France, 1961, Slovenska vodna imena, II. del, M–Ž, Ljubljana: SAZU.
Bezlaj, France, 1977, Etimološki slovar slovenskega jezika, A–J, Ljubljana: SAZU.
Bezlaj, France, 1982, Etimološki slovar slovenskega jezika, K–O, Ljubljana: SAZU.
Bezlaj, France, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika, P–S, Ljubljana: SAZU, ISJ FR.
Bezlaj, France, 2005, Etimološki slovar slovenskega jezika, Š–Ž, Ljubljana: SAZU, ISJ FR.
Bezlaj, France, 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I–II, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Čop, Dušan, 1983, Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Disertacija. Ljubljana: Tipkopis.
Čop, Dušan, 1995, Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Lipnice. Kroparski zbornik. Ob 100-letnici Plamena, Kropa, Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 190–197.
Čop, Dušan, 2002, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8/2, Ljubljana: ZRC SAZU, 93–108.
Franciscejski in RKK, L270 Kamna Gorica (AS 3000/L270), Arhiv Republike Slovenije.
Jarc, Tine, 1999, Srednjeveške poti in železarstvo na Visoki Gorenjski, Radovljica: Samozaložba.
Kos, Milko, 1975, Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1500), I (A–M), II (N–Ž), Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU.
Kunej, Marjan, 1999, Kamna Gorica na nakovalu časa. Kranj: Gorenjski muzej.
Merkù, Pavle, 1991, Krajevno imenoslovje na Tržaškem, Zgodovinski časopis 45, št. 4, 565–580.
Merkù, Pavle, 1992, Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice, Slavistična revija 40, št. 1, Ljubljana, 32–41.
Pleteršnik, Maks, 1894–1895, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Rokopisno gradivo iz leta 1941 – zbirke ledinskih imen iz okolice Krope in Kamne Gorice, arhiv Kovaškega muzeja v Kropi.
Snoj, Marko, 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan.
Šekli, Matej, 2006, Strukturni tipi ledinskih imen v kraju Livek in njegovi okolici, Jezikovna predanost, Zora 44, Maribor: Slavistično društvo, Ljubljana: SAZU, 477–491.
Šivic-Dular, Alenka, 2002, Zgodovina imenoslovja v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8, Ljubljana: ISJ FR ZRC SAZU, 7–27.
Šivic-Dular, Alenka, 1988, Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500, Obdobja 10. Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 229–244.
Škofic, Jožica, 1996, Onemitev in oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru, Slavistična revija 44, št. 4, 471–479.
Škofic, Jožica, 1998, Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici, Jezikoslovni zapiski 4, Ljubljana: ZRC SAZU, 47–71.
Škofic, Jožica, 2001, Hišna imena v Kropi, Simpozij Slovenska lastnoimenskost, Pišece: Komisija Maks Pleteršnik, Novo mesto: Dolenjska založba, 21–40.
Škofic, Jožica, 2003, O zemljepisnih lastnih imenih Krope, Lipnice, Kamne Gorice in Dobrav, Vigenjc III. Zemeljska bogastva Lipniške doline, Kropa: Muzeji radovljiške občine, 109–121.
Škofic, Jožica, 2004, Zemljepisna lastna imena na Dobravah med dolinama Lipnice in Save, Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena, Ljubljana: SDS, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 60–73.
TTN5, list D2643, 1981, © Geodetska uprava Republike Slovenije.
Http://www.gov.si/arhiv/kataster (Arhiv Republike Slovenije na svetovnem spletu.).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
