Steljniški gozdovi v jugovzhodni Sloveniji in na Hrvaškem
Ključne besede:
fitosociologija, Molinio-Quercetum, Pteridio-Betuletum, steljarjenjePovzetek
S standardno Braun-Blanquetovo metodo smo vzorčili steljniško vegetacijo v jugovzhodni Sloveniji (Suha krajina, Bela krajina, Kočevsko) in na mejnem območju s Hrvaško. Popisno gradivo smo klasificirali s programom TWINSPAN in ločili dve asociaciji: Pteridio-Betuletum Trinajstić et Šugar ex Rauš et Matić 1994 in Molinio-Quercetum Šugar 1972. Obe združbi sta nastali zaradi intenzivnega steljarjenja. Prva uspeva na karbonatni podlagi, druga je vezana na silikatne kamnine, kar se odraža v floristični sestavi. Zaradi opuščanja steljarjenja sta obe združbi podvrženi progresivnemu sukcesijskemu razvoju in sta v tipični obliki vedno bolj redki in ogroženi.
Prenosi
Literatura
Andrič, M. 2007: Holocene vegetation development in Bela krajina (Slovenia) and the impact of first farmers on the landscape. Holocene 17 (6): 763–776. (DOI: 10.1177/0959683607080516)
Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Springer Verlag, Wien, 865 pp.
Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U. & Zelnik, I. 2007: Changes in structure, floristic composition and chemical soil properties in a succession of birch forests. Periodicum biologorum 109 (1): 13–20.
Dierschke, H. 1994: Pflanzensoziologie: Grundlage und Methoden. Ulmer, Stuttgart, 683 pp.
Ellenberg, H. 1996: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. Ulmer Verlag, Stuttgart, 1095 pp.
Ellenberg, H., Weber, H. E., Düll, R., Wirth, V., Werner, W. & Paulißen, D. 1992: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Erich Goltze, Göttingen, 258 pp.
Exner, A. & Willner, W. 2004: New syntaxa of shrub and pioneer forest communities in Austria. Hacquetia 3 (1): 27–48.
Glišić, N. 1950: Fitocenološki pogledi na pošumljavanje šumskih požarišta. Godišnjak Biološkog Instituta Sarajevo 3 (1–2): 115–130.
Härdtle, W., Heinken, T., Pallas, J. & Weiß, W. 1997: Synopsis der Pflanzengesellschaften Deutschlands, Querco-Fagetea (H5). Sommergrüne Laubwälder. Part 1. Quercion roboris. Bodensaure
Eichenmischwälder. Göttingen, 51 pp.
Hennekens, S. M. & Schaminée, J. H. J. 2001: TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. Journal of Vegetation Science 12 (4): 589–591.
Hill, M. O. 1979: TWINSPAN. A FORTRAN program for arranging multivariate data in an ordered two-way table by classification of the individuals and attributes. Ithaca, New York, Ecology & systematics, Cornell University.
Horvat, I. 1962: Vegetacija plaina zapadne Hrvatske. JAZU, Zagreb, 179 pp.
Jovanović, B., Lakušić, R., Rizovski, R., Trinajstić, I. & Zupančič, M. 1986: Prodromus phytocoenosum Jugoslaviae, ad mappam vegetationis
m 1 : 200 000. Naučno veće vegetacijske karte Jugoslavije, Bribir-Ilok, 46 pp.
Košir, Ž. 1994: Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana, 149 pp.
Košir, Ž. 1998: Breze v okolju gozdov smreke in jelke v Snežniškem pogorju. Gozdarski vestnik 56 (3): 131–148.
Kutnar, L. & Urbančič, M. 2006: Vpliv rastiščnih in sestojnih razmer na pestrost tal in vegetacije v izbranih bukovih in jelovo-bukovih gozdovih na Kočevskem. Zbornik gozdarstva in lesarstva 80: 3–30.
Kutnar, L. 1996: Uporaba fotointerpretacije aeroposnetkov in GIS tehnik pri kartiranju ter proučevanje gozdne vegetacije. Gozdarski vestnik 54 (10): 502–510.
Maars, R. H., Le Duc, M. G., Mitchell, R. J., Goddard, D., Petterson, S. & Pakeman, R. J. 2000: The Ecology of Bracken: its role in succession and implication for control. Annals of Botany 85 (Sup. B): 3–15. (DOI: 10.1006/anbo.1999.1054)
Marinček, L. & Čarni, A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400 000. Založba ZRC, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 79 pp.
Marinček, L. & Šilc, U. 1999: Association of Hacquetio epipactidis- Quercetum cerris in the Lož Valley in Slovenia. Wissenschaftliche Mitteilungen aus dem Niederösterreichischen Landesmuseum 12: 63–76.
Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2 (1): 91–166.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B., Frajman, B., Strgulc-Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K. & Surina, B. 2007: Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp.
Miklavžič, J. 1965: Premena belokranjskih steljnikov v gozdove. Zbornik IGLG 4: 1–87.
Mitchell, R. J., Marrs, R. H., Le Duc, M. G. & Auld, M. H. D. 1997: A study of succession on lowland heaths in Dorset, southern England: changes in vegetation and soil chemical properties. Journal of Applied Ecology 34: 1444–1462.
Perko, D. & Orožen Adamič, M. (ed.) 1998: Slovenija: pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 735 pp.
Piskernik, M. 1962: Rastlinstvo in rastišča belokranjskih steljnikov. Ljubljana. Manuscript.
Puncer, I. & Zupančič, M. 1981: Novi združbi gradna v Sloveniji (Melampyro vulgati-Quercetum petraeae ass. nova s.lat.). Scopolia 2: 1–47.
Rauš, Đ. & Matić 1994: Istraživanje vegetacijskih i uzgojnih problema obične breze (Betula pendula Roth) na području Požege i Slatine. Glasnik za šumarske pokuse 30: 337–360.
Rauš, Đ. & Vukelić, J. 1986: Vegetacijske i strukturne osobine obične breze (Betula pendula Roth) na Psunju. Šumarski list 110 (5–6): 177– 187.
Robič, D. 2002: Seznam in nomenklatura habitatnih tipov gozdov za njihovo vključitev v območja Natura 2000 v skladu s priloženo projektno nalogo. Mscr.
Štublar, B. 1981: Steljarjenje v zasebnih belokranjskih gozdovih kot družbeno ekonomski problem. B.Sc. Graduation thesis, Department of Forestry, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana.
Šugar, I. 1972: Biljni svijet samoborskog gorja. PhD Thesis, University of Zagreb, Zagreb.
Šugar, I. 1973: Dvije nove zajednice u Samoborskom gorju. Acta Botanica Croatica 32: 197–202.
ter Braak, J. F. C. & Šmilauer, P. 2002: CANOCO Reference Manual and CanoDraw for Windows User’s Guide to Canoco for Windows: Software for Canonical Community Ordination (version 4.5). Microcomputer Power (Ithaca, NY, USA), Ithaca, NY, USA, 500 pp.
Tichý, L. 2002: JUICE, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science 13: 451–453.
Trinajstić, I. 2004: Nomenklaturno-sintaksonomska analiza šuma obične breze (Betula pendula Roth) u Hrvatskoj. Šumarski list 78 (11–12): 627–632.
Trinajstić, I. 2008: Biljne zajednice Republike Hrvatske. Akademija šumarskih znanosti, Zagreb, 179 pp.
Vukelić, J. & Španjol, Ž. 1990: Fitocenološki karakter čistih sastojina obične breze (Betula pendula Roth) u području panonskih šuma bukve i jele (Fagetum croaticum boreale abietetosum Horv.) na Papuku. Šumarski list 114: 357–368.
Wallnöffer, S., Mucina, L. & Grabherr, G. 1993: Querco-Fagetea. In: Mucina, L., Grabherr, G. & Wallnöffer, S. (ed.): Pflanzengesellschaften Österreichs-Wälder und Gebüsche. Gustav Fisher Verlag, Jena, Stuttgart, New York, pp. 85–236.
Westhoff, V. & van der Maarel, E. 1978: The Braun- Blanquet approach. In: Whittaker, R. H. (ed.): Ordination and Classification of Communities. Dr. W. Junk Publishers, The Hague, pp. 617–727.
Willner, W. & Grabherr, G. 2007: Die Wälder und Gebüsche
Österreichs. Elsevier, München, 302 pp.
Wilmanns, O. 1989: Vergesellschaftung und Strategie- Typen von Pflanzen mitteleuropäischer Rebkulturen. Phytocoenologia 18 (1): 83–128.
Wraber, M. 1956: Gozdna in steljniška vegetacija Bele krajine. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Manuscript.
Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17 (1–6): 176–199.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
