Vegetacija pragozdnega ostanka Pečka

Lojze Marinček, Aleksander Marinšek

Povzetek

Na Rogu v jugovzhodni Sloveniji smo fitocenološko in pedološko preučili pragozdni ostanek Pečka ter ga skartirali v merilu 1 : 3.500. Pragozd je velik 60,2 ha in se razprostira na nadmorski višini od 795 do 910 metrov. Povsem prevladujejo dinarski jelovo-bukovi gozdovi, in sicer geografska varianta asociacije Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 var. geogr. Calamintha grandiflora Surina 2002 s štirimi subasociacijami; -typicum (M. Wraber 1955) Puncer 1980, -galietosum odorati (Tregubov 1957) Puncer 1980, -festucetosum altissimae Puncer, Wojterski, Zupančič 1974, in -phyllitidetosum (Puncer, Wojterski, Zupančič 1974) subass. nova. V slednji smo izločili dve varianti: varianto z vrsto Corydalis cava in varianto z vrsto Lamium orvala. Narejena je bila primerjava s pragozdom Rajhenau.

Ključne besede

jugovzhodna Slovenija, Pečka, fitocenologija, pragozd, Omphalodo-Fagetum, Rog, pedologija

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Accetto, M. (1973): Zakonitosti v pomlajevanju in razvoju doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu Krakovo (Pseudostellario-Carpinetum, Pseudostellario- Quercetum). Magistrsko delo, Ljubljana.

Accetto, M. (1974): Združbi gabra in evropske gomoljčnice (Pseudostellario-Carpinetum) ter doba in evropske gomoljčnice (Pseudostellario-Quercetum) v Krakovskem gozdu. Gozd. vestn. let. 32, št. 10: 357–369.

Accetto, M. (1975): Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v pragozdnem rezervatu Krakovo. Gozdarski vestnik, 33, (št. 2): 67–85.

Accetto, M. (1995): Pseudostellario-Quercetum roboris leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem gozdu. Biol. vestn., letn. 40, 3/4: 59–69.

Anko, B. (1965): Dinamika višinske rasti bukve in jelke v pragozdu na Pečkah. Gozdarski vestnik, Ljubljana: 65–74.

Bončina, A. (2000): Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestava rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje. Zbornik gozdarstva in lesarstva 63: 153–181.

Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Dunaj, Springer Verlag, 865 pp.

Čampa, L. (1971): Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v GE Soteska, Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana.

Debeljak, M. (1997): Jelka (Abies alba Mill.) v pomladku pragozda Pečka v zadnjih tridesetih letih. Zbornik gozdarstva in lesarstva 53: 29–48.

Debeljak, M. (1999): Mrtvo drevje v pragozdu Pečka. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 59: 5–31.

Frey, W., Frahm, J. P., Fischer, E. & Lobin, W. (1995): Kleine Kryptogamenflora. Bd. IV, Die Moos und Farnpflanzen Europas. Gustav Fischer Verlag Stuttgart, Jena, New York: 426 pp.

Hočevar, S. (1985): Preddinarski gorski pragozdovi: Trdinov vrh in Ravna gora na Gorjancih, Kopa v Kočevskem Rogu in Krokar na hrbtu pogorja Borovška gora – Planina nad Kolpo (mikoflora, vegetacija in ekologija). Strokovna in znanstvena dela: 76, 267 pp.

Hufnagl, L. (1892): Wirtschaftsplan für Betriebsklasse I, Göttenitzer Gebirge, Gottschee, 228 pp.

Kordiš, F. (1993): Dinarski jelovo-bukovi gozdovi v Sloveniji. Strokovna in znanstvena dela 112, 139 pp.

Košir, P. & Marinček L. (1999): Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. ABS 42 (3): 53–58.

Marinček, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. Ljubljana, Delavska enotnost: 153 pp.

Marinček, L. (1995a): Urwald Šumik in Slowenien. Sauteria 6: 57–74.

Marinček, L. (1995b): Contribution to demarcation and phytogeographic division of the Illyrian floral province, based on vegetation and flora. Gortania – Atti Museo Friul. Storia Nat. 16: 99–124.

Marinček, L., Puncer, I. & Zupančič, M. (1980): Die floristischen und strukturellen Unterschiede zwischen dem Urwald und dem Wirtschaftswald der Gesellschaft Abieti-Fagetum dinaricum. Berichte der Internationalen Vereinigung für Vegetationskunde, Epharmonie (Rinteln, 9. 4.–11. 4. 1979), Cramer, Vaduz: 249–263.

Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, I. & Accetto, M., (1993): Nomenklatorische Revision der Illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica: 121–135.

Marinček, L., Čarni, A., Košir, P. & Marinšek A. (2000): Gozdna vegetacija pragozda Donačka gora. Zbornik referatov simpozija Flora Slovenije 2000. 40 pp.

Marinček, L. & Marinšek, A. (2003): Vegetacija pragozda Ravna gora. Hacquetia 2/1: 53–69.

Martinčič, A. (2003): Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia 2/1: 91–166.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B., (1999): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in

semenk. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije: 845 pp.

Matuszkiewicz, W. & Matuszkiewicz, A. (1981): Das Prinzip der mehrdimensionalen Gliederung der Vegetationseinheiten, erlaeutet am Beispiel der Eichen-Hainbuchenwaelder in Polen. In: Dierschke, H. (ed.): Syntaxonomie- Ber. Int. Symp. int. Vereinig. Vegetationsk. Vaduz, inteln: 123–148.

Mekinda-Majaron, T. (1995): Klimatografija Slovenije. Temperatura zraka 1961–1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 356 pp.

Mlinšek, D. (1967a): Verjüngung und Entwicklung der Dickungen im Tannen-Buchen Urwald »Rog« (Slowenien), XIV. IUFRO – Kongres, München.

Mlinšek, D,. (1967b): Rast in sposobnost reagiranja pragozdne bukve. Zbornik BF, Ljubljana.

Mlinšek, D., Accetto, M., Anko, B., Piskernik, M. Robič, D., Smolej, I. & Zupančič, M., (1980): Gozdni rezervati v Sloveniji. Ljubljana. Inštitut

za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani: 414 pp.

Podani, J. (2001): SYN-TAX 2000. Computer programs for data analysis in ecology and systematics. User´s manual, 53 pp.

Prus, T. (2003). Poročilo o raziskavah tal v pragozdnem rezervatu Pečka. Biotehniška fakulteta. Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana. (Tipkopis delnega poročila o projektu L1- 2437-0618-02).

Puncer, I. (1980): Dinarski jelovo bukovi gozdovi na Kočevskem. Razprave, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za prirodoslovne vede 22/6. Ljubljana, 161 pp.

Puncer, I. (1984): Kartiranje vegetacije in vegetacijska kartografija. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: 51 pp.

Puncer, I., Wojterski, T. & Zupančič, M. (1974): Der Urwald Kočevski Rog in Slowenien (Jugoslawien). Krakow. Fragmenta floristica et geobotanica. 20 (1): 41–87.

Roženbergar, D. (1999): Razvojne značilnosti sestojev v pragozdovih Pečka in Rajhenavski Rog. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 77 pp.

Surina, B. (2002): Fitocenološke raziskave jelovobukovega gozda (Omphalodo-Fagetum s. lat.) v zahodnem delu ilirske florne province. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 99 pp.

Tregubov, V. (ed.) (1957): Gozdnogojitveni elaborat na osnovi gozdnih tipov za revir Gomance. Elaborat, IGLG, Ljubljana.

Trinajstić, I. (1972): O rezultatima komparativnih istraživanja florističnog sastava prašumskih i gospodarskih sastojina zajednice Fagetum croaticum abietetum Ht. u Hrvatskoj. Zagreb. Šumarski list 9–10: 334–346.

Trpin, D. & Vreš, B. (1995): Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU: 140 pp.

Turk, V., Kastelic, A. & Hartman, T. (1985): Gozdni rezervat Pečka. Raziskave gozdnih rastišč Slovenije in razvojnih procesov avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter avtohtonega gozda, ki predstavljajo naravno dediščino. 75 pp.

Westhoff, V. & van der Maarel, E. (1973): The Braun- Blanquet approach. V: Whittaker, R. H.(ur.). Ordination and Classification of communities. The Hague, Dr. W. Junk Publishers: 287–381.

Wraber, M. (1960): Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Ad annum horti botanici Labacensis solemnem: 49–96, Ljubljana.

Wraber, M. (1969): Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17, 1–6, s. 176–199.

Zukrigl, K. (2002): Urwälder und Naturwaldreservate in Niederöstereich. V: Natur im Herzen Mitteleuropas. Katalog. Bertl, M., Ehgartner, H., Hovorka, W. (ed.). Niederösterreichisches Landesmuseum, St. Pölten: 255 pp.

Zupančič, B. (1995): Klimatografija Slovenije. Padavine 1961–1990. Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 366 pp.




Avtorske pravice (c) 2019 Hacquetia

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Hacquetia   http://www.degruyter.com/view/j/hacq   urban@zrc-sazu.si

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.