Gozdovi plemenitih listavcev na nekarbonatni podlagi (Dryopterido affini-Aceretum ass. nova hoc loco) v Sloveniji

Petra Košir

Povzetek

Na silikatni matični podlagi na območju Pohorja in okolice Litije, v alpskem in predalpskem območju Slovenije, smo preučili gozdove plemenitih listavcev. Opisali smo novo asociacijo Dryopterido affini-Aceretum ass. nova hoc loco. Sestoji asociacije poraščajo strma koluvialna pobočja, vznožja pobočij, pogosto v ozkih dolinah nad vodotoki ter pobočja hudourniških jarkov. Na rastiščih te gozdne združbe prevladujejo koluvialna distrična rjava tla, pojavljajo se tudi ranker in nerazvita koluvialno-deluvialna distrična tla. Asociacijo ločujejo vrste, ki označujejo njen šibki acidofilni značaj. Asociacijo smo členili na dve geografski varianti: D.-A. var. geogr. typica (Litija) in D.-A. var. geogr. Dentaria trifolia (Pohorje). Ekološko pa smo asociacijo členili v tri subasociacije: D.-A. scopolietosum carniolicae, D.-A. polystichetosum setiferi, D.-A. leucojetosum vernae. V okviru subasociacij D.-A. polystichetosum setiferi in D.-A. leucojetosum vernae smo ločili tipično varianto in varianto z vrsto Fraxinus excelsior. V okviru subasociacije D.-A. leucojetosum smo izločili še varianto z vrsto Saxifraga rotundifolia. Asociacijo smo uvrstili v zvezo ilirskih gozdov plemenitih listavcev Fraxino-Acerion Fukarek 1969. Sestoje nove asocijacije smo primerjali s sestoji drugih ilirskih javorjevih združb in sorodnih srednjeevropskih združb plemenitih listavcev.

Ključne besede

Dryopterido affini-Aceretum, ilirska florna provinca, Slovenija, gozd plemenitih listavcev, sinsistematika, gozdna vegetacija, Fraxino-Acerion, nekarbonatna matična podlaga

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Accetto, M. (1991): Corydalido ochroleucae-Aceretum ass. nova v Sloveniji. Razprave IV. razr. SAZU 32 (3): 89–128.

Borhidi, A & Kevey, B. (1996): An annoted checklist of the Hungarian plant communities II. The forest communities. In: Bohridi, A. (ed.): Critical revision of the Hungarian plant communities. Pecs, Hungary, Janus Pannonius University, pp. 95–138.

Borhidi, A. (2003): Magyarország növénytársulásai. Akademiai Kiadó, Budapest, 610 pp.

Braun-Blanquet, J. (1964): Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. Wien, New York, 865 pp.

Büker, R. (1942): Beiträge zur Vegetationskunde des südwestfälischen Berglandes. Beih. Bot. Zentralbl., 61(B): 452–558.

Chytrý, M., Tichý, L., Holt, J. & Botta-Dukát, Z. (2002): Determination of diagnostic species with statistical fidelity measures. Journal of Vegetation Science, 13: 79–90.

Clot, F. (1990): Les érablaies européennes: essai de synthèse. Phytocoenologia, 18 (4): 409–564.

Dakskobler, I. (1999): Gozdna vegetacija Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). Razprave IV razreda SAZU, 40 (7): 103–194.

Dierschke, H. (1994): Pflanzensoziologie. Grundlagen und Methoden. Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 683 pp.

Ehrendorfer, F. (ed.) (1973): Liste der Gefäßpflanzen Mitteleuropas. 2. Auflage. Stuttgart, Gustav Fischer Verlag, 318 pp.

Fukarek, P. 1969. Prilog poznavanju biljnosocioloških odnosa šuma i šibljaka nacionalnog parka Sutjeska. Sarajevo, ANU BiH, posebna izdanja- XI., Odjelenje prirodnih i matematičkih nauka, knjiga 3: 189–291.

Glavač, V. (1958): O šumi lipe i tise (Tilieto-Taxetum). Šumarski list, 1– 2: 21–26.

Hennekens, S. M. & Schaminée, J. H. J. (2001): TURBOVEG, a comprehensive data base management system for vegetation data. JVS, 12 (4): 589–591.

Horvat, I. (1938): Biljnosociološka istraživanja šuma u Hrvatskoj. (Pflanzensoziologische Walduntersuchungen in Kroatien.). Glasnik za šumske poskuse, 6: 127–256.

Horvat, I. (1962): Vegetacija planina zapadne Hrvatske sa 4 karte biljnih zajednica sekcije Sušak. Prirodoslovna istraživanja, 30, Acta Biologica II, Zagreb.

Horvat, I., Glavač, V. & Ellenberg, H. (1974): Vegetation Südevropas. Stuttgart, Gustav Fischer Verlag, 768 pp.

Jovanović, B., Lakušić, R., Rizovski, R., Trinajstić, I. & Zupančič, M. (ed.) (1986): Prodromus Phytocoenosum Jugoslaviae ad mappam vegetationis m 1: 200 000. Bribir-Ilok, pp. 1–46.

Kevey, B. (1985): Fragmentális szurdokerdők a Villány- Hegységben. Janus P. Múz. Évk., 29: 23–28.

Kevey, B. (1993): A Keleti-Mecsek szurdokerdei (Scutellario-Aceretum). Folia comloensis, 5: 29–54.

Kevey, B. (1997): A Nyugati-Mecsek szurdokerdei [Scutellario altissimae-Aceretum (Horvát, A. O. 1958) Soó et Borhidi in Soó 1962]. In: Borhidi, A. & Szabó, L. Gy (ed.): Studia Phytologica Jubilaria. Dissertationes in honorem jubilantis Adolf Olivér Horvát Doctor Academiae in annoversario nonagesimo nativitatis 1907–1997. Pécs, pp. 75–99.

Kevey, B. & Borhidi, A. (1998): Top-forest (Aconito anthorae-Fraxinetum orni) a special ecotonal case in the phytosociological system (Mecsek mts, south Hungary). Acta Bot. Hung., 41 (1–4): 27–121.

Košir, P. & Marinček, L. (1999): Predhodno poročilo o raziskavah javorjevih gozdov v Sloveniji. ABS, 42 (3): 53–58.

Košir, P. (2000): Javorjevi gozdovi gorskega sveta zahodnega dela ilirske florne province. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 104 pp.

Košir, P. (2002): Prispevek k sinsistematiki združbe Hacquetio-Fraxinetum excelsioris Marinček in Wallnöfer et al. 1993. Hacquetia, 1 (1): 109–128.

Košir, P. (2004): Sinsistematski pregled šuma plemenitih listača ilirske florne provincije s posebnim osvrtom na zajednice u Sloveniji. Doktorska disertacija, Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Zagreb.

Košir, Ž. (1979): Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva, 17 (1): 1–242.

Košir, Ž. (1994): Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju Panonije. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Ljubljana, 149 pp.

Kramer, K. U. (ed.) (1984): Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Gustav Hegi. Band I. Teil 1. Pterydophyta. Berlin, Hamburg, Verlag Paul Parey, 309 pp.

Lasen, C. & Urbinati, C. (1995): Typology and ecology of maple-linden and maple-ash forest communities: Preliminary considerations in northeastern Italian Prealpine ranges. Sauteria, 6: 21–56.

Marinček, L. (1990): Beitrag zur Kenntnis der Edellaubwälder Illyriens. In: Illyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen Raum, Symposium in Keszthely. 25–29. junij 1990, Pannon Agrauniversität, Fakultät Georgikon Keszthely, pp. 51–58.

Marinček, L., Mucina, L., Zupančič, M., Poldini, L., Dakskobler, I. & Accetto, M. (1993): Nomenklatorische Revision der Illyrischen Büchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica, 12: 121–135.

Marinček, L. (1994): Contribution to demarcation and phytogeographic division of the Illyrian floral province, based on vegetation and flora. Gortania, 16: 99–124.

Marinček, L. (1995a): Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji. Biol. vestn., 40 (3–4): 87–99.

Marinček, L. (1995b): Urwald Šumik in Slowenien. Sauteria, 6: 57–74.

Marinček, L. & Čarni, A. (2000): Die Unterverbände der Hainbuchenwälder des Verbandes Erythronio- Carpinion betuli (Horvat 1938) Marinček in Wallnöfer, Mucina et Grass 1993. Scopolia, 45: 1–20.

Martinčič, A. (2003): Seznam listnatih mahov (Bryopsida) Slovenije. Hacquetia, 2 (1): 91–166.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. (1999): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehnična založba Slovenije, 845 pp.

Matuszkiewicz, W. & Matuszkiewicz, A. (1981): Das prinzip der mehrdimensionalen Gliederung der vegetations-Einheiten, erläutert am Beispiel der Eichen-Hainbuchenwälder in Polen. In: H. Dierschke (ed.): Berichte der Syntaxonomie. J. Cramer, Vaduz, pp. 123–148.

Müller, T. (1992): Verband: Tilio platyphyllis-Acerion pseudoplatani Klika 55. In: Oberdorfer, E. (ed.): Süddeutsche Pflanzengesellschaften. Wälder

und Gebüsche. Jena, Gustav Fischer Verlag, pp. 173–192.

Oberdorfer, E. 1994. Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 7 Auflage. Stuttgart, Verlag Eugen Ulmer, 1050 pp.

Ogrin, D. (1996): Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, Ljubljana, 68: 39–56.

Petračić, A. & Anić, M. (1952): Obični jasen (Fraxinus excelsior) u Zagrebačkoj gori. Glasnik za šumske poskuse, 10: 25–62.

Pignatti, S. (1982): Flora d’Italia. 1.2.3. Bologna. Podani, J. (2001): SYN-TAX 2000. Computer programs for data analysis in ecology and systematics. Budapest, 53 pp.

Poldini L. (1991): Atlante chorologico delle pinate vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Università degli studi di Trieste dipartimento di Biologia, Udine, 899 pp.

Poldini, L. & Nardini, S. (1993): Boschi di forra, faggete e abieteti in Friuli (NE Italia). Studia geobotanica, 13: 215–298.

Slovenija. Geološka karta 1: 500 000. Geodetski zavod Slovenije, 1993.

Stefanović, V. (1986): Fitocenologija sa pregledom šumskih fitocenoza Jugoslavije, »Svjetlost«, OOUR Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo, 269 pp.

Sturm, M. (1978): Pflanzensociologische Untersuchungen an Wäldern und Wiesen in der Südweststeiermark. Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades an der Formal- und Naturwissenschaftlichen Fakultät der Universität Wien.

Tichý, L. (2001): JUICE, software for vegetation classification. Journal of Vegetation Science, 13: 451–453.

Vukelić, J. & Rauš, Đ. (1998): Šumarska fitocenologija i šumske zajednice u Hrvatskoj. Sveučilište u Zagrebu, Zagreb, 310 pp.

Wallnöfer, S., Mucina, L. & Grass, V. (1993): Querco- Fagetea. In: L. Mucina, G. Grabherr and S. Wallnöfer (ed.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil III. Jena, Stuttgart, New York, Gustav Fischer Verlag.

Weber, H. E., Moravec, J. & Theurillat, J.-P. (2000): International Code for Phytosociological Nomenclature. Journal of Vegetation Science, 11: 739–768.

Wraber, M. (1953): Tipološka podoba vegetacije višjih predelov Pohorja. (Die wichtigsten Vegetationstypen der höheren Lagen von Pohorje.). Biol. vestn., 2: 89–109.

Wraber, M. (1960): Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. (Pflanzensoziologische Gliederung der Waldvegetation in Slove nien.). Ad Annum Horti Bot. labacensis Solemnem, pp. 49–96.

Zupan, M., Grčman, H. & Kočevar, H. (1998): Navodila za vaje iz Pedologije (za interno uporabo). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Agronomijo, Ljubljana, 62 pp.

Zupančič, M., Marinček, L., Seliškar, A. & Puncer, I. (1987): Consideration on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia, XIII: 89–98.

Zupančič, M. (1996): European maple association in Slovenia (Corydalido cavae-Aceretum pseudoplatani Moor 1938). Razprave IV. razr. SAZU, 37

(8): 189–205.

Zupančič, M. (1999): Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela IV razreda SAZU 36, Ljubljana, 222 pp.

Zupančič, M. & Žagar, V. (1999): Asociacija Arunco- Aceretum Moor 1952 v severovzhodni Sloveniji. Razprave IV razreda SAZU, 40 (9): 315–361.




Avtorske pravice (c) 2019 Hacquetia

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Hacquetia   http://www.degruyter.com/view/j/hacq   urban@zrc-sazu.si

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.