Bronastodobna lončenina iz Turjeve jame v dolini Nadiže
Ključne besede:
Turjeva jama; bronasta doba; lončeninaPovzetek
Prispevek obravnava bronastodobno keramično gradivo znajdišča Turjeva jama v dolini reke Nadiže. Odlomke lončeni-ne, nabrane po jamski površini, je Tolminskemu muzeju dar-oval Aleksander Lavrenčič.Lončenino smo primerjali tako z gradivom bližnjih bronas-todobnih najdišč kot tudi s keramičnim materialom iz oddal-jenega Olorisa pri Dolnjem Lakošu in pri tem ugotovili števil-ne oblikovne in tipološke podobnosti. Gradivo iz Turjeve jameumeščamo v čas med 14. in 11. st. pr. n. št
Prenosi
Literatura
BERNABO-BREA M. et al. 1997, Le Terramare. La piu anticaciviltà Padana. - Milano.
BIANCHIN CITTON, E. 1996, Caorle. - V: La protostoria traSile e Tagliamento. Antiche genti tra Veneto e Friuli, 174 ss, Padova.
BRATINA, P. 1997, Robič. - Var. spom. 36, 196.
BRESSAN, F. 1988-1989, Le valli del Natisone e la Kovačevajama di Robič. - Arh. vest. 39-40, 519 ss.
CARDARELLI, A. 1983, Castellieri nel Carso Triestino e nell’Istria: chronologia degli insediamenti fra media età del bronzoal prima età del ferro. - V: Preistoria del Caput Adriae, 87 ss, Udine.
ČERČE, P. in I. ŠINKOVEC, 1995, Katalog depojev poznebronaste dobe / Catalogue of Hoards of the Urnfield Cul-ture. - V: B. Teržan (ed.), Depojske in posamezne kovinskenajdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoardsand Individual Metal Finds from the Eneolithic and BronzeAges in Slovenia 1, Kat. in monogr. 29, 129 ss.
DIRJEC, J. 2001, Turjeva jama pri Robiču. Poročilo o kostnihostankih živali (neobjavljeno).
DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA, 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. - Opera InstitutiArchaeologici Sloveniae 5, Ljubljana.
GERDOL, R. in G. STACUL, 1978, Il castelliere di Ponte S. Quirino presso Cividale. - V: I castellieri di Nivize, MonteGrisa, Ponte S. Quirino. Complessi del’etàdel Bronzo, Mono-gr. di Preist. d. Atti Civ. Mus. St. Arte 2, 65 ss.
LONZA, B. 1981, La ceramica del castelliere degli Elleri. - Soc. Preist. Protost. Friuli-Venezia Giulia. Quad. 4.
MARCHESETTI, C. 1890, Sull antico corso dell’Isonzo. - Attidel Museo Civico di antichità in Trieste 8, 32 ss.
MARCHESETTI, C. 1893, Scavi nella Necropoli di S. Luciapresso Tolmino (1885-1892). Boll. Soc. Adr. Sc. Nat. Tries-te 15, 319.
MARCHESETTI, C. 1903, I castellieri preistorici di Trieste edella regione Giulia. - Trieste.
MLINAR, M. 1999, Vipavska dolina v prazgodovini. - Ljublja-na, diplomsko delo.
MORETTI, M. 1978, Nivize (Aidovski grad). - V: I castellieridi Nivize, Monte Grisa, Ponte S. Quirino. Complessi del’ etàdel Bronzo, Monogr. di Preist. d. Atti Civ. Mus. St. Arte 2, 11 ss.
OSMUK, N. 1992, Robič. - Var. spom. 34, 294.
PAVLIN, P. 2001, Bronastodobni srpi na področju Slovenije, Panonijein na zahodnem Balkanu. - Ljubljana, magistrsko delo.
SVOLJŠAK, D. 1988-1989, Posočje v bronasti dobi / DasSočagebiet in der Bronzezeit. - Arh. vest. 39-40, 367 ss.
TERŽAN, B. 1996, Sklepna beseda / Conclusion. - V: B. Teržan (ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronastedobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Findsfrom the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2, Kat. inmonogr. 29, 1996, 243 ss.
TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield culture Periodin Slovenia / Oris kulture žarnih grobišč na Slovenskem. -Arh. vest. 50, 134, 136.
TURK, P. 1996, Datacija poznobronastodobnih depojev / TheDating of Late Bronze Age Hoards). - V: B. Teržan (ed.), Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronastedobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Findsfrom the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 2, Kat. inmonogr. 30, 89 ss.
URBAN, T. 1993, Studien zur mitteren Bronzezeit in Nordita-lien. - Univforsch. z. prähist. Arch. 14, Bonn.
VITRI, S. 1983, Abitato e ripostigli di Castions di Strada. - V: Preistoria del Caput Adriae, 80 ss, Udine.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki