Arheološki vestnik

Kairos ali nekdo drug

2025-09-23T16:03:11+02:00

Gola moška figura na fragmentu ptujskega rimskodobnega reliefa, opredeljena kot podoba Lizipovega Kairosa, potrebuje za potrditev ali zavrnitev te atraktivne določitve skrbno analizo vseh elementov reliefa. Fragment marmorne plošče se je po naši analizi izkazal za spodnji del nagrobne stele, razdeljen na tri polja, sestavljena iz štirih modulov. V na pol ohranjenem srednjem polju je upodobljena gola moška figura, ki naj bi prikazovala Kairosa oziroma po drugi interpretaciji satira v paru z (uničeno) menado. S formalno analizo figure so bile ugotovljene velike razlike med njo in Lizipovim Kairosom, ne pa tudi satirom neoatiške provenience, kakor ga najdemo na sarkofagu iz Ioannine in na risbi nekega izginulega ptujskega reliefa. Z novo natančno 3D-fotografijo reliefa so bili za hrbtom moškega ugotovljeni sledovi vihrajočega ogrinjala. Ta detajl določa figuro kot eno od mitoloških božanstev/herojev v lovu na neko žensko osebo. Motiv in njegova postavitev kažeta izhodišče v neoatiški tradiciji.

Reliefi s prikazi orožja iz Patare: obeležitev bitke pri Akciju in upodobitev mečev v nožnicah iz obdobja prehoda iz republike v principat

2025-11-13T16:36:53+01:00

Članek obravnava ponovno uporabljena kamnita bloka z reliefnimi prikazi orožja, ki sta vgrajena v rimsko gledališče v Patari (JZ Turčija). Izsledki preučevanja kažejo, da sta bila kamnita bloka prej del spomenika ali stavbe, ki je obeleževala Oktavijanovo zmago pri Akciju (31 pr. n. št.). Reliefa poleg običajnih elementov avgustejske vizualne govorice vsebujeta doslej nezabeležen motiv: upodobitev sfinge, ki aludira na egipčansko kraljico Kleopatro.

Reliefi so pomembni za preučevanje rimskih mečev in nožnic v času prehoda iz republike v principat. Upodobljena meča v nožnicah sta namreč zelo podobna edinstvenemu meču v nožnici iz reke Ljubljanice (Slovenija), ki je bil zaradi svojih tipoloških značilnosti in dejstva, da so okovi nožnice narejeni iz čiste rimske medenine, datiran v obdobje 60–30/15 pr. n. št. Reliefi iz Patare omogočajo natančnejše datiranje in prikazujejo podrobnosti, ki se na meču in pripadajoči nožnici iz reke Ljubljanice niso ohranile.

Rimske bronaste plošče z napisi z Notranjske (JZ Slovenija)

2026-04-26T09:38:16+02:00

Članek obravnava odlomke štirih bronastih plošč z Notranjske, na katerih je ohranjenih po nekaj črk. Na primerku z Gradišča nad Gornjo Košano je ohranjen del imena ljudstva Batavov, kar bi lahko nakazovalo, da gre za omembo pomožne vojaške enote (ale ali kohorte Batavov) in s tem za del vojaške diplome. Odlomka vojaških diplom sta morda tudi najdbi z Gradišča na Čepni in neznanega notranjskega najdišča, medtem ko je bil odlomek z Gradišča nad Knežakom del drugačne napisne plošče. Najdbe so pomembne z ozirom na fenomen kontinuirane poselitve prazgodovinskih gradišč v rimsko dobo, morebitne vojaške diplome pa postavljajo zanimiva vprašanja glede rekrutacije pomožnih enot in vračanja veteranov po odpustu iz službovanja v rimski vojski.

Zgodnjekrščanska marmorna plošča iz Šmihela v Vipavski dolini

2026-05-07T13:31:18+02:00

Prispevek predstavlja zgodnjekrščansko marmorno nagrobno ploščo, odkrito leta 2022 v strugi potoka Ozeljanšček pri Šmihelu. Ohranjen je del latinskega napisa in relief z upodobitvijo orante, ki jo spremljajo krščanski simboli, kot sta monogram hi-ro in ptici. Napis navaja žensko, “pokopano četrti dan pred septembrskimi nonami” (tj. 2. septembra). Slogovne in ikonografske značilnosti ploščo povezujejo z zgodnjekrščanskimi delavnicami v Akvileji, dejavnimi v 4.–5. st. Najdba predstavlja najzgodnejši zanesljivo izpričani krščanski nagrobni spomenik s širšega območja Šmihela in nakazuje obstoj bližnjega poznorimskega podeželskega naselja z lastnim grobiščem. Primerjave s Solkanom, Kosoveli in Sv. Pavlom nad Vrtovinom kažejo na širšo prisotnost krščanstva v severnem obrobju Vipavske doline v poznem 4. in zgodnjem 5. st.

Paul Gleirscher: Neues zur Hallstattkultur in Kärnten. Ausgrabungen in Frög/Breg, Waisenberg und Tscherberg/Črgoviče, 2025

2026-06-05T17:16:47+02:00

Bruno Chaume (ur.): La principauté celtique du mont Lassois à Vix. Fouilles 2011–2017. Memoires 64, 2024

2026-06-05T17:27:57+02:00

Napis v venetskem alfabetu *Ts 5 s Kaštelirja nad Kortami

2025-12-12T13:25:58+01:00

Na odlomku ostenja amfore, ki se jo da le široko datirati med konec 3. in prvo polovico 1. st. pr. n. št., odkritem na Kaštelirju nad Kortami, so vrezane tri črke v venetskem alfabetu. Napis (*Ts 5) je ohranjen zgolj fragmentarno, predstavlja pa četrti ohranjeni predrimski napis vzhodnega dela capitis Adriae in ob napisu na odlomku skodele *Ts 3 iz 2.–1. st. pr. n. št. drugi venetski napis z istega najdišča.

Davorin Vuga (1946–2025)

2026-06-05T17:09:57+02:00

Poselitvena slika Zgornjega Posočja med antiko in srednjim vekom

2026-06-05T14:50:09+02:00

Geografske značilnosti Zgornjega Posočja (gorski grebeni Julijskih Alp z visokimi planotami ter globoke doline Soče in njenih pritokov) so v vseh obdobjih bistveno vplivale na poselitev in izrabo prostora. Globoke doline, po katerih do Alp segajo sredozemski vplivi, so naravna komunikacija med Furlansko nižino in Alpami, s Koroško na severu in Gorenjsko na vzhodu. V prispevku obravnavamo poselitev tega prostora v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku (okvirno med začetkom 4. in 11. st.). Poselitvena slika se znotraj tega obdobja večkrat spremeni. Poselitev 4. in prve polovice 5. st. se v mnogih primerih nadaljuje iz rimskega obdobja. Opazna je zgostitev najdišč v odmaknjenem Breginjskem kotu in na Šentviški planoti. Veliko najdišč sledi glavni rimski cesti ob Nadiži in Soči proti Noriku. V pozni antiki je večina teh naselij opuščena, saj se poselitev premakne na naravno bolje zavarovane lokacije, v Breginjskem kotu pa se nadaljuje. Opazna je uporaba drugih cestnih povezav, predvsem poti proti Gorenjski. Zgodnjesrednjeveška poselitev je zaenkrat slabo razpoznavna, saj večino najdb predstavljajo grobišča ali posamične najdbe. V pozni antiki in zgodnjem srednjem veku je opazno povečanje števila sezonskih bivališč v gorskem svetu.

Bronasta doba na Notranjskem in Primorskem Uvodnik in kratek oris

2026-06-05T14:48:40+02:00

Za obdobje bronaste dobe je značilna kaštelirska kultura, ki je zaobjemala Istro in Kras, njeni vplivi pa so segali tudi v Vipavsko dolino in na Notranjsko. Značilna so gradišča z mogočnimi obzidji, zgrajena v suhozidni tehniki. Nova odkritja predstavljajo naselbinske najdbe, predvsem keramike, na neutrjenih vzpetinah in v vrtačah, zato se domneva, da gre za sledove ali začasnih bivališč, morda pastirjev, ali pašništva. Pozornost vzbuja tudi vrsta naselbin vzdolž severnega roba Vipavske doline, ki so bile nanizane ob glavni prometni poti proti prelazu na Razdrtem in dalje preko Postojnskih vrat s Sovičem vse do Vrhnike z naselbino na Tičnici ter na drugi strani njen odcep s krajšnico preko Cola. Vendar pa številne posamezne najdbe, zlasti iz pozne bronaste dobe, kažejo, da so potekale pomembne poti tudi preko Posočja proti severu. Medtem ko so bile grobne najdbe doslej odkrite le v manjšem številu, pa je za pozno bronasto dobo značilen pojav depojskih najdb, zlasti na Notranjskem in v Posočju, ki kažejo na eni strani na posebne obrede in na drugi na ekonomski potencial posameznih skupnosti.

Nova bronastodobna odkritja iz Posočja

2026-06-05T16:42:02+02:00

Poselitev Posočja je bila skromnejša vse do konca bronaste dobe, ko se je skoncentrirala na območju Tolmina, Mosta na Soči in Kobarida, poznejših železnodobnih središč. Na Mostu na Soči so ostaline stavbe iz mlajše bronaste dobe raziskali leta 1975 na desnem bregu Idrijce, poselitev pa je glede na leta 2000 in 2002 izvedene arheološke raziskave delno obsegala tudi njen levi breg (ledina Repelc). Ob že znanih grobiščih na Mostu na Soči in v Tolminu je novo odkrito v Ladrah, kjer so s pokopavanjem začeli prav tako v pozni bronasti dobi (Ha B). Največ posameznih najdb je bilo odkritih ob pomembnejših prazgodovinskih poteh; nekatere (s pobočij ali vrhov gora, iz reke Soče in njenih pritokov, iz Turjeve jame pri Robiču) lahko razlagamo tudi kot votivne. Novo je odkritje depojev na najdišču Mali Gradec pri Drežnici. Dva izmed njih (I in II) sta sorodna depojem vrste Bologna, S. Francesco – Šempeter in sta bila zakopana v začetku starejše železne dobe, tretjega sestavljata bronasta skodela in votivna lopatka, medtem ko je bil v četrtem zakopu odlomek zlate pločevine.

Col na robu Trnovskega gozda v bronasti dobi

2026-03-18T09:07:01+01:00

Naselje Col se nahaja na razgledni legi nad Vipavsko dolino in na prehodu proti Trnovskemu gozdu, Idrijskemu hribovju ter osrednji Sloveniji. S tega območja so znane arheološke ostaline iz različnih obdobij. V članku je predstavljena bronastodobna poselitev, ki je sicer skromno raziskana. Na vzpetini vzhodno tik nad Colom so ostanki gradišča, poseljeno je bilo tudi pobočje oziroma nižji deli pod njim. Obravnavane so raziskave, ki so znotraj območja zaščitene arheološke dediščine potekale v letih 2018 in 2019, ter najdbe, na katere je pred leti slučajno naletel domačin in jih hranimo v Goriškem muzeju. Gradivo ima najbližje primerjave med najdbami z najdišč v Vipavski dolini, Posočju, na Krasu ter v Furlanski nižini in Istri ter nakazuje poselitev Cola v stopnji Bronzo recente, tj. v mlajši bronasti dobi.

Novi grobovi iz Matavuna pri Škocjanu na Krasu

2026-02-25T09:47:26+01:00

Prispevek podrobneje predstavlja pet žganih grobov iz pozne bronaste oz. starejše železne dobe, odkritih leta 2020 na območju Matavuna pri Škocjanu na Krasu. Gre za pomembno dopolnitev k dosedanjemu poznavanju najdišča, ne le zaradi njihove lege na robu že poznanega grobišča, ampak tudi zavoljo sodobnih terenskih in poterenskih raziskav ter spremljajočih naravoslovnih analiz. Tipološka in kronološka analiza keramičnih in kovinskih pridatkov ter radiokarbonska datacija uvrščata grobove med 11. in 9./8. st. pr. n. št. Ob tem namerno poškodovani predmeti dovoljujejo vpogled v pogrebno obredje. Žgani skeletni ostanki so bili shranjeni bodisi neposredno v grobnih jamah bodisi v žari. Skupna jim je nizka teža, kar nakazuje, da so bili pokopani le njihovi manjši deli. V treh od petih grobov so bili prepoznani tudi ostanki otrok. Analiza izotopov stroncija (87Sr/86Sr) kaže, da so uživali lokalno prehrano. Nekoliko odstopa le odrasla oseba iz groba 5.

Oblikovanje kulturne krajine Krasa v bronasti dobi

2026-04-09T13:09:15+02:00

Članek obravnava oblikovanje bronastodobne kulturne krajine na Krasu. V razpravo uvajava nove podatke o dolgoročni zgodovini kraške krajine z združevanjem dveh dopolnjujočih se virov. Najprej preučujeva podatke iz sedimentnih zapolnitev vrtač, ki nudijo diahroni pogled na razvoj preteklih krajin, in te podatke soočiva s podatki zračnega laserskega skeniranja. Osredotočava se na epizodo transformacije v 3. in 2. tisočletju pr. n. št., ko je prišlo do obsežnega krčenja gozdov in oblikovanja kulturne krajine, fokusirane na živinorejo.

Trmun in pojav gradišč na Krasu in v Istri v zgodnji bronasti dobi

2026-02-25T11:22:15+01:00

V prispevku predstavljamo zgodnjebronastodobno gradišče Trmun, ki se nahaja v skrajno severnem delu Istrskega polotoka, južno od Trsta. Najdišče je bilo raziskano leta 2022, najprej z neinvazivnimi metodami (lidarskim in georadarskim snemanjem), nato pa še z arheološkimi izkopavanji. Neinvazivne metode so razkrile obseg gradišča z obrambnim obzidjem; georadarsko slikanje je poleg ruševin obzidja zaznalo tudi oglati novoveški stolp. Arheološka izkopavanja, ki so zajela približno 300 m² na samem vrhu vzpetine Trmun, so odkrila zgodnjebronastodobno gradišče, obdano z obzidjem, grajenim v suhozidni tehniki. Najdbe so primerljive z najzgodnejšimi keramičnimi najdbami z bližnjih gradišč na Krasu in v Istri. Radiokarbonske analize vzorcev kosti so pokazale časovno opredelitev v zgodnjo bronasto dobo, z razponom datacij med približno 1900 in 1550 pr. n. št., ter so skupaj s keramičnimi najdbami nakazale, da je bilo gradišče poseljeno približno 200–300 let. Te zgodnje datacije, skupaj z nekaj datacijami z drugih najdišč v okolici, nakazujejo, da so se gradišča pojavila hkrati s tistimi v južni Istri, kar pomembno prispeva k razumevanju oblikovanja kulture kaštelirjev.

Breg pri Šembijah in Pivško v bronasti dobi

2026-01-23T10:47:42+01:00

Nedavne terenske raziskave na Bregu pri Šembijah so razkrile ostaline gradišča iz srednje in pozne bronaste dobe. Skromne ostaline obzidja nakazujejo, da je bilo utrjeno s preprostim suhim zidom in domnevno leseno nadgradnjo. Drobne najdbe imajo primerjave v gradivu kraške in istrske kaštelirske kulture, a tudi v najdbah iz faz Oloris - Podsmreka in Rogoza - Orehova vas v osrednji in vzhodni Sloveniji.

Naključne keramične in bronaste najdbe z vrste gradišč na Pivškem dokazujejo poselitev tekom celotne pozne bronaste dobe. Manjša depoja mešane sestave z Obrobe nad Bačem in iz Drskovč uvrščamo v drugi poznobronastodobni depojski horizont (Ha A1). Najdbe z obeh najdišč so najbolje primerljive z depojskimi najdbami v širšem prostoru Karpatske kotline.

Menimo, da sodi obdobje poselitve gradišča na Bregu in datacija posameznih in depojskih najdb v zgodnje obdobje razvoja prazgodovinske kulturne krajine na Pivškem. Ta doseže z dograditvijo mogočnih in kompleksnih gradiščnih obzidij ter organizirano kmetijsko izrabo vrhunec v železni dobi. Zato tudi mejni zid od Brega v smeri gradišča na Obrobi nad Bačem razumemo kot del urejanja železnodobne krajine in posesti med gradišči, ki pa se je morda v simbolnem smislu navezal na starejši naselbinski točki.

Prazgodovinska višinska naselbina na Tičnici nad Vrhniko: šibkoinvazivne arheološke raziskave leta 2017

2026-04-26T09:16:32+02:00

V članku predstavljamo izsledke šibkoinvazivnih arheoloških raziskav na hribu Tičnica nad Vrhniko leta 2017. Interpretacija lidarskih posnetkov in sondiranja so pokazala na obstoj višinske naselbine iz srednje in pozne bronaste dobe ter začetka starejše železne dobe. Mineraloško-petrografska analiza keramičnega gradiva nudi vpogled v lončarske tradicije obravnavanih obdobij. Ugotovitve dopolnjujejo vedenje o poselitvi strateško-prometno izpostavljenega prostora zahodnih obronkov Ljubljanskega barja in izvirov Ljubljanice v pozni prazgodovini.

Življenje na robu ravnice. Prilagodljivost poznobronastodobne živinoreje na Brinjevi gori

2026-06-05T12:30:30+02:00

Brinjeva gora nad Zrečami je višinska naselbina z naselbinskimi ostalinami predvsem iz pozne bronaste dobe in rimskega časa. V članku so predstavljeni izsledki arheozoološke študije živalskih ostankov prazgodovinske starosti (N = 5500; NISP = 1999), ki ponujajo podroben vpogled v način tedanje živinoreje. Gospodarsko najpomembnejši vrsti sta bili govedo in ovca, pri katerih je bilo v ospredju izkoriščanje drugotnih proizvodov reje. Enako velja za kozo, medtem ko je bila prašičereja usmerjena v prirejo mesa. Vloga lova je bila v količinskem smislu zanemarljiva. Ponujena je razlaga, po kateri naj bi prazgodovinska skupnost na Brinjevi gori težila h kar najučinkovitejšem izkoriščanju velike pestrosti habitatnih tipov v širšem zaledju naselbine. Pomemben element takšnega načina reje naj bi bila celoletna paša nekaterih goved v bližini kmetijsko usmerjenih nižinskih zaselkov in vključitev preostalih v sistem planinskega pašništva na Pohorju. V sklepnem delu prispevka je podan komentar na število, vrsto in prostorsko razpršenost ostankov konja in zveri.

Novoodkriti kovinski predmeti kulture žarnih grobišč iz Stranic pri Zrečah

2025-10-23T10:28:31+02:00

Jeseni 2022 so iskalci arheoloških najdb z detektorji kovin v Stranicah pri Zrečah odkrili več bronastih predmetov. Našli naj bi jih na petih različnih mikrolokacijah na pobočju vzhodno in zahodno od kamnoloma. Dvesto šestdeset kosov in tri fotografije z bolje ohranjenimi predmeti so bili predani delavcem Koroškega pokrajinskega muzeja. Pregled artefaktov je pokazal, da gre za dele orožja, orodja, nakita, pločevine in ingotov, katerih časovni razpon sega od srednje in začetka mlajše bronaste dobe (Bd C/D) do konca žarnogrobiščnega obdobja oz. začetka starejše železne dobe. Večina predmetov ima primerjave v depojih druge stopnje kulture žarnih grobišč v Karpatski kotlini, na zahodnem delu Balkana, v vzhodnem Sredozemlju in Italiji. Kemijske analize, izvedene z metodo induktivno sklopljene plazme z masnim spektrometrom (ICP-MS), so pokazale na odstopanje v sestavi brona v primerjavi z obema okvirno sočasnima depojema v jugovzhodnih Alpah po višjem deležu niklja med nelegirnimi elementi.

Poznobronasto- in starejšeželeznodobno višinsko naselje Gradec nad Vratnim na Gorjancih

2025-11-25T17:48:47+01:00

V članku so objavljeni rezultati sondiranja poznobronasto- in starejšeželeznodobnega naselja Gradec nad Vratnim na Gorjancih. V sondi, veliki 8 m × 3 m, je bilo izkopanih več kot 7000 kosov keramike. Izkopavanja so dokazala dve gradbeni fazi. V prvi fazi (prvi dve tretjini 9. st. pr. n. št.) naselje ni imelo obzidja, iz te faze je velika večina keramičnih odlomkov. Najverjetneje v zadnji tretjini 9. st. pr. n. št. je naselje dobilo kamnito obzidje, široko 1,5 m. Z obzidjem obdano naselje je po radiokarbonskih analizah sodeč živelo vsaj še desetletje ali dve, zamrlo je kmalu po letu 800 pr. n. št. Odsotnost železnih najdb in železove žlindre kaže, da je bilo opuščeno še pred razmahom železne dobe.

Keltski meč z Ljubljanskega barja pri Iški Loki

2025-11-27T15:01:06+01:00

Prispevek obravnava posamično najdbo keltskega meča iz šotnih plasti na Ljubljanskem barju. Meč je bil naključno odkrit leta 1989 med izkopom jarka na barjanskem zemljišču severovzhodno od Iške Loke, nekaj sto metrov severno od kompleksa bakrenodobnih koliščarskih naselbin. Meč z rezilom rapirjaste oblike je žigosan z dokaj realistično podobo moške glave v profilu, usmerjene proti nosilcu, ki spominja na upodobitve glav na okvirno sočasnih keltskih srebrnikih. Glede na žig in redko obliko visokega zvončastega branika meč najverjetneje sodi v končni del srednjelatenske stopnje Lt C2 po srednjeevropski kronologiji, okvirno v sredino ali na začetek druge polovice 2. st. pr. n. št. Najdba nakazuje obstoj visokega barja v mlajši železni dobi ter dopolnjuje že znane posamične najdbe in zbire nepoškodovanega orožja iz struge Ljubljanice pri Blatni Brezovici in Bevkah, ki jih povezujemo s kultnimi dejanji. Vzgib za odložitev meča v odročnem predelu barja je morda odraz zavedanja o obstoju bližnje starodavne naselbine.