https://ojs.zrc-sazu.si/av/issue/feed Arheološki vestnik 2023-07-14T14:24:27+02:00 Zvezdana Modrijan zvezda@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p>Arheološki vestnik je bil ustanovljen leta 1950 kot slovenska znanstvena revija za področje arheologije z interdisciplinarno in mednarodno usmeritvijo. Revijo izdaja Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, v soizdajateljstvu s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.</p> <p>Print ISSN: 1581-1204<br>Online ISSN: 0570-8966</p> https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13174 Marijan Slabe (1932–2022) 2023-07-14T10:49:33+02:00 Mitja Guštin iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-17T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13175 Vida Pohar (1934–2022) 2023-07-14T12:36:42+02:00 Matija Turk iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13176 Kristina Mihovilić (1951–2022) 2023-07-14T12:39:04+02:00 Biba Teržan iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13177 Otto-Herman Frey (1929–2023) 2023-07-14T12:42:00+02:00 Mitja Guštin iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13144 Vzhodni Goti v Sloveniji? Raziskave grobišča iz obdobja pozne antike v Mirnu, zahodna Slovenija 2023-07-12T12:21:34+02:00 Vesna Tratnik vesna.tratnik@nms.si Špela Karo spela.karo@zvkds.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na Japnišču v Mirnu so arheologi med letoma 2009 in 2013 raziskali del grobišča s konca 5. in iz zgodnjega 6. stoletja. Gre za majhno grobišče, na katerem je raziskanih devet grobov in leži ob nekdaj pomembni prometni komunikaciji med Akvilejo in Emono. Posamezne človeške kosti v uničenih plasteh in zasutjih sicer nakazujejo, da je bilo pokopov prvotno več. Posebnost grobišča so določeni vzhodnogermanski elementi, ki se odražajo v noši in namensko preoblikovanih lobanjah. Po našem mnenju ti elementi nakazujejo prisotnost Germanov, glede na zgodovinske vire najbolj verjetno Vzhodnih Gotov. Pri interpretaciji mirenskega grobišča izhajamo iz natančne tipo kronološke analize predmetov, raziskali smo pojav predmetov iz spodnjega Podonavja na slovenskih najdiščih ob koncu 4. in v začetku 5. st. ter vzhodnogermanskih elementov s konca 5. in prvih desetletij 6. st. Mirensko grobišče smo primerjali s podobnimi grobišči v Italiji in Avstriji.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13145 Družbena struktura na primeru poznoantičnih grobišč v Sloveniji 2023-07-12T12:41:52+02:00 Kaja Pavletič Kaja.Pavletic@ff.uni-lj.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku je predstavljena analiza sedmih poznoantičnih grobišč na območju Slovenije o tem, kateri aspekti družbene strukture so izraženi v poznoantičnem grobnem ritualu, na kakšen način in zakaj. Uporabili smo metodo soočenja namernih in funkcionalnih podatkov ter kontekstualni pristop, analize pa so bile izvedene z uporabo podatkovne baze, izdelane za ta namen, in geografskega informacijskega sistema QGIS. Rezultati so pokazali, da je grobni ritual tesno povezan s starostjo in spolom pokojnika. Pogrebni ritual pri otrocih in starejših nakazuje njihov nižji družbeni položaj, medtem ko se največ bogastva kaže v grobovih mladostnikov in pokojnikov v zgodnji odrasli dobi. To se odraža v večjem številu grobnih pridatkov in vrst pridatkov, pogosti uporabi dragocenih materialov in grobnih konstrukcij ter večji globini grobne jame. Po premožnosti najbolj izstopajo grobovi žensk v rodni dobi, kar lahko povežemo s stresom, ki ga je za družbo predstavljala njihova visoka smrtnost.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13146 Stratigrafsko najstarejši zgodnjesrednjeveški grobovi in začetek pokopavanja na grobišču Župna cerkev v Kranju 2023-07-12T13:02:01+02:00 Jernej Rihter jernej.rihter@zrc-sazu.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Članek se ukvarja z analizo grobov, izkopanih pri Župni cerkvi v Kranju, ki so bili na podlagi dosedanjih raziskav opredeljeni kot najstarejši na tem grobišču. Za takšne so bili do zdaj opredeljeni grobovi (večinoma) brez pridatkov, ki so bili globoko vkopani v prostorne in med seboj pravilno razmeščene grobne jame, obložene s kamni oz. lesom in orientirane proti vzhodu. Posamezne skupine takšnih grobov, izkopanih do leta 1984, so bile na podlagi arheoloških primerjav datirane v konec 7. in v 8. st.</p> <p>Analiza stratigrafije grobov celotnega grobišča, v katero smo vključili tudi ugotovitve poznejših izkopavanj in pregled zgodovine raziskav, pokažejo, da pri grobovih, do zdaj opredeljenih kot najstarejših, ni šlo vselej za stratigrafsko najstarejše grobove in da so bile med nekaterimi tudi superpozicije.</p> <p>V prispevku skušamo ugotoviti čas začetka pokopavanja na podlagi starih in novih kronoloških podatkov (relativna kronologija grobov in tipokronologija). Za izbrane stratigrafsko najstarejše grobove na tem grobišču prvič prinašamo radiokarbonske datacije (14C), ki smo jih časovno zožili z datacijami stratigrafsko mlajših grobov s predmeti. Obravnavani grobovi se po gradnji groba ločijo na dve skupini. Pokopavanje se je začelo najverjetneje v 8. st., pred letom 774/775 (14C) s prvo skupino, z možnim trajanjem vse do začetka pokopavanja druge skupine. Druga skupina grobov ni starejša od leta 774 in se je začela že pred začetkom 9. st. ali najpozneje takrat.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13178 Mario Gavranović, Daniela Heilmann, Aleksandar Kapuran, Marek Verčík (ur.): Spheres of Interaction. Contacts and Relationships between the Balkans and Adjacent Regions in the Late Bronze/Iron Age (13th–5th Centuries BCE), 2020 2023-07-14T12:47:37+02:00 Brina Škvor Jernejčič iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-17T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13179 Desiree Ebner-Baur: Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög-Rosegg. Die Grabungen des Bundesdenkmalamtes von 1962 bis 1969, 2020 2023-07-14T12:49:38+02:00 Biba Teržan iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-17T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13180 Goranka Lipovac Vrkljan, Ana Konestra in Anamarija Eterović Borzić (ur.): Roman Pottery and Glass Manufactures. Production and trade in the Adriatic region and beyond, 2022 2023-07-14T12:57:31+02:00 Tina Žerjal iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13181 Emilio Marin, Marc Mayer, Gianfranco Paci: Corpus inscriptionum Naronitarum II, 2020 2023-07-14T12:59:25+02:00 Marjeta Šašel Kos iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13182 Janka Istenič, Anja Ragolič: Roman Military Decoration Torques: literary, epigraphic, representational and archaeological evidence – Rimsko vojaško odlikovanje torkves: literarni, epigrafski in archeološki viri ter upodobitve, 2023 2023-07-14T13:01:26+02:00 Gastone Breccia iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13183 William St Clair: Who Saved the Parthenon? A New History of the Acropolis Before, During and After the Greek Revolution, 2022 2023-07-14T13:03:41+02:00 Predrag Novaković iza@zrc-sazu.si <p>.</p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13147 Venetski napis *Ts 3 s Kaštelirja nad Kortami 2023-07-12T13:50:50+02:00 Luka Repanšek luka.repansek@ff.uni-lj.si Maša Saccara masa.saccara@pokrajinskimuzejkoper.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na odlomku skodele s Kaštelirja nad Kortami, izdelane iz sive prečiščene gline, je bil ohranjen napis v venetskem alfabetu. Napis *Ts 3 je ohranjen v celoti in vsebuje štiri grafeme vose, pri čemer interpretacija tretjega grafema ostaja nekoliko težavna. Sekvenca najverjetneje predstavlja osebno ime, morda v okrnjeni obliki, ki pa v korpusu venetskih napisov zaenkrat nima znane vzporednice.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13148 Lizipovski zgledi pri dveh rimskih petovionskih reliefih 2023-07-12T13:59:31+02:00 Katarina Šmid katarina.smid@fhs.upr.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Prispevek obravnava reliefni upodobitvi, ki sledita deloma grškega mojstra Lizipa. Delno ohranjeni relief z upodobitvijo mladeniča v gibanju, ki ga zaznamuje koder las nad čelom, je bil v literaturi različno interpretiran, Josip Korošec je denimo predlagal razlago s Kairosom. Upodobitve tega božanstva si delijo izstopajoči koder las nad čelom, goloto, držo in tehtnico na vrveh, ki bi jo zlahka držal tudi petovionski lik. Glede na preostale kamnite reliefe neobičajna smer gibanja sledi upodobitvam na nekaterih gemah, ki bi – tudi zaradi odstopanj v drži rok in nižje kakovosti – lahko predstavljale neposreden zgled.</p> <p>Na stranici delno ohranjenega oltarja, votivnega oziroma nagrobnega, je upodobljen Herkules, ki posnema Lizipu pripisan tip utrujenega Herkula. Ta je v nasprotju z redkeje posnemanim Kairosom eden izmed najbolj razširjenih v cesarski dobi. Upodobitev opera nobilia na petovionski reliefni plastiki nedvomno priča o tem, da so kultivirani prebivalci poznali in naročali posnetke dobro znanih del grškega kiparstva.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13152 Gorenjska v halštatskem obdobju 2023-07-12T18:48:01+02:00 Biba Teržan Ljubinka.Terzan@ff.uni-lj.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V času kulture žarnih grobišč, zlasti v prehodnem obdobju v starejšo železno dobo se je na Gorenjskem izoblikovala posebna kulturna skupina, ki jo označuje vrsta njej lastnih značilnosti: 1 – naselbine v več nivojih z jedrom na vzpetini oz. naravno zavarovanem kraju in spodnjim naseljem v dolini/ kotlini (Kranj, Bled, Mengeš, Ljubljana), za katere menimo, da prestavljajo središča lokalnega značaja; 2 – žgan pokop tako v planih grobovih/grobiščih kot tudi v gomilah, pogosto s centralnimi grobnimi kamrami; 3 – grobovi so pretežno opremljeni s skromnimi pridatki, izjeme predstavljajo le nekateri grobovi z večjim številom keramičnih posod, ki tvorijo jedilno-pivske servise in nekateri bogatejši ženski grobovi, ki izstopajo po svojem nakitu. Moški grobovi so povečini skromno opremljeni, v starejšem halštatskem obdobju v njih praviloma ni orožja. Do sprememb v prilaganju orožja v grobove je prišlo v mlajšem obdobju, kar pa ni značilno le za Gorenjsko, temveč je veliko širši fenomen.</p> <p>Kljub očitnim podobnostim in stikom Gorenjske s sosednjimi kulturnimi skupinami, kot so skupina Breg/Frög na Koroškem in štajersko-panonska skupina, estenska in svetolucijska skupina ter dolenjska skupina, so razlike med njimi tako evidentne, da v samosvojost gorenjske ali gorenjsko-ljubljanske kulturne skupine v halštatskem obdobju ni za dvomiti.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13163 Bled – Pristava. Naselbina iz starejše železne dobe 2023-07-13T12:47:04+02:00 Anja Ipavec anja.ipavec@gmail.com Alenka Julijana Klasinc alenka.j.klasinc@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V obdobju od julija do decembra 2019 so na Pristavi na Bledu, na območju nekdanje obrtne cone in srednjeveške pristave, potekale arheološke raziskave v okviru gradnje muzeja sodobne umetnosti Lah Contemporary. Izkopavanja so razkrila zapleteno stratigrafsko sliko. Na podlagi natančnejše časovne opredelitve odkritih najdb in rezultatov radiokarbonskega datiranja je bilo ugotovljenih šest naselbinskih faz. Strmo pobočje hriba Pristava je bilo v pozni bronasti in starejši železni dobi terasirano. Na izravnavah je bilo postavljenih več lesenih objektov, kurišča in številne jame. V članku so predstavljene novoodkrite ostaline ter najdbe železnodobne naselbine.</p> </div> </div> </div> 2023-07-17T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13164 Prazgodovinsko grobišče na Pristavi na Bledu. Raziskave v letih 1975–1978 2023-07-13T13:10:17+02:00 Polona Bitenc polona.bitenc@nms.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V prispevku so predstavljeni izsledki raziskav grobišča na Pristavi na Bledu v letih 1975–1978. Izkopavanja so zajela severni del nekropole, odkritih je bilo 33 železnodobnih grobov, 32 žganih in en skeletni, ter eno sežigališče. Način pokopa, pridatki iz grobov in raztresene najdbe dopolnjujejo sliko, ki so jo dala izkopavanja nekropole v letih 1948–1951. Grobišče je bilo v uporabi okrog 200 let v začetku starejše železne dobe. Lončenina in kovinske najdbe izpričujejo stike takratnih blejskih prebivalcev s sočasnimi skupnostmi na območjih Posočja, osrednje Slovenije, Koroške in Štajerske.</p> </div> </div> </div> 2023-07-17T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13165 Poselitev Kranja v starejši železni dobi – pregled raziskav 2023-07-13T13:49:04+02:00 Milan Sagadin sagadin.milan@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V prispevku prinaša pregled dosedanjih raziskav v Kranju, ki so prinesle gradivo iz starejšega in mlajšega halštatskega obdobja, ter temu gradivu posvečene literature. Obseg naselbine v halštatski dobi, ki ga nakazuje razprostranjenost najdb, je razmeroma velik in presega velikost poznejšega srednjeveškega mesta. Grobne najdbe iz halštatske dobe so dosledno skoncentrirane na severno obrobje mesta, na rob nekdanje rečne terase. Bronastodobne najdbe so izrazito redke in brez kontekstov v obliki struktur. Količina najdb iz posameznih faz starejše železne dobe kaže, da je naselbina dosegla vrhunec v svoji začetni fazi (Ha B3/C1), medtem ko je v mlajši fazi sicer še ohranila svoj obseg, a je bila poselitev manj intenzivna. Prehod v latensko dobo in zgodnjo antiko je potekal brez prekinitve. V času starejšega in mlajšega halštatskega obdobja je bila dokaj intenzivno poseljena tudi okolica Kranja, zlasti Šmarjetna gora in pod njo ležeče Stražišče.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13166 Železnodobni gomili na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki 2023-07-13T14:11:22+02:00 Barbara Brezigar barbara.brezigar@zvkds.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V prispevku so predstavljeni rezultati izkopavanja dveh starejšeželeznodobnih gomil G 21 in G 22, ki pripadata gomilnemu grobišču na Godeško-Reteških dobravah pri Škofji Loki. Gomili sta bili raziskani leta 2020 v okviru zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki so potekala zaradi širitve industrijske cone Trata. V gomili G 21 so bili odkriti trije žgani grobovi, od tega eden s pridatkom železne sulične osti, železne plavutaste sekire, fibulo in posodo. Na podlagi najdb so grobovi datirani v prvo polovico ali sredino 5. st. pr. n. št. V obeh gomilah so bili v nasutjih odkriti odlomki različnih keramičnih posod z rdeče-črnim premazom, drobci sežganih kosti ter posamezne najdbe železnih nožev in delov noše; gre za ostanke uničenih grobov in nakazujejo nekoliko širši časovni razpon gomil že od konca 7. ali 6. st. pr. n. št. naprej.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13167 Mengeš v pozni prazgodovini 2023-07-13T14:40:30+02:00 Janja Železnikar janja.zeleznikar@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov.</p> <p>Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora.</p> <p>Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13168 Biritualna nekropola iz starejše železne dobe v Mengšu 2023-07-13T14:49:05+02:00 Brina Škvor Jernejčič brina.skvor-jernejcic@zrc-sazu.si Gregor Štibernik gregor.stibernik@guest.arnes.si Luka Gruškovnjak Luka.Gruskovnjak@ff.uni-lj.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Mengeš je s številnimi grobišči in utrjeno naselbino na Gobavici ter poselitvenim arealom neposredno ob vznožju gradišča eno pomembnejših najdišč gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine. V članku so predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj iz leta 2003 na grobišču Zavrti, kjer so bili odkriti skeletni in žgani grob ter pokop kobile iz mlajšehalštatskega obdobja. Arheološka datacija je bila potrjena z radiokarbonsko analizo. Gre za izjemno odkritje, saj pokop celega konja v okviru pogrebnega obreda in kulta do zdaj iz gorenjsko-ljubljanske skupine še ni bil znan, prav tako je na Gorenjskem v tem času izjemen skeletni pokop. Analiza vseh skeletnih grobov iz starejše železne dobe iz Mengša je pokazala, da se je inhumacija pojavila že od konca 9./8. st. pr. n. št., tak način pokopa se je ohranil tudi v mlajšehalštatski čas. Nova odkritja potrjujejo, da je bil Mengeš v starejši železni dobi na meji interesnih območij posameznih skupnosti, še posebej svetolucijske in dolenjske halštatske skupine.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13169 Kopa nad Kompoljami pri Lukovici: gradišče in grobišče iz starejše železne dobe 2023-07-13T15:05:13+02:00 Matic Zupan matic.zupan@nms.si Tomaž Fabec tomaz.fabec@zvkds.si Boštjan Laharnar bostjan.laharnar@nms.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Na grebenasti vzpetini Reber nad vasjo Kompolje, vzhodno od Lukovice pri Domžalah, ležijo ostaline manjšega utrjenega naselja oz. gradišča. Odkritja s sondiranja leta 1879 datirajo gradišče v starejšo železno dobo. Greben Reber se na vzhodu konča z nekoliko višjo vzpetino, imenovano Kopa. Leta 2019 so na kolovozu, ki vodi po južnem pobočju Kope in Rebri, našli predmete iz starejše železne dobe. Na območju odkritja najdb so sledile arheološke raziskave Centra za preventivno arheologijo (2019) in Narodnega muzeja Slovenije (2021). Ugotovili smo, da najdbe izvirajo iz enega ali več skeletnih grobov. Razen dela zasutja grobne jame s keramičnim loncem in železnim nožem so bili pokopi uničeni, najdbe razmetane po nasutjih kolovoza, prav tako človeške kosti, ki so pripadale najmanj dvema osebama. Vse kaže, da so grob ali grobove razkopali ob gradnji kolovoza, morda že leta 1819, ko so najverjetneje prav tukaj našli bronasto negovsko čelado.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13170 Prazgodovinska Ljubljana: urbano trgovsko središče na stičišču poti 2023-07-13T15:28:52+02:00 Petra Vojaković petra.vojakovic@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13171 Grobišča iz starejše železne dobe v Ljubljani. Različni načini pokopa kot kazalci heterogenih prazgodovinskih družbenih identitet 2023-07-13T15:58:16+02:00 Brina Škvor Jernejčič brina.skvor-jernejcic@zrc-sazu.si Petra Vojaković petra.vojakovic@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Grobišče na Dvorišču SAZU v Ljubljani z več kot 300 žganimi grobovi iz mlajše bronaste in starejše železne dobe je še vedno eno ključnih najdišč za razumevanje gorenjsko-ljubljanske skupine. Nove raziskave na Kongresnem trgu so razkrile grobišče, ki se v mnogo vidikih razlikuje od tistega na Dvorišču SAZU. Prvič so bile v Ljubljani izpričane manjše gomile s prodnatim jedrom, zemljenim plaščem in zunanjim obodnim jarkom iz zgodnje železne dobe. Po večini gre za žarne grobove v središču gomile, izstopa gomila 3 s centralnim grobom in sedmimi pokopi okrog njega. Po načinu pokopa izstopajo trije skeletni grobovi iz 8. st. pr. n. št., ti so v članku tudi podrobneje predstavljeni. Podana sta kratek oris pojava skeletnih grobov v drugih sočasnih železnodobnih skupinah in poskus razlage teh skeletnih pokopov v Ljubljani. Na podlagi analize grobnih najdb in novih radiokarbonskih datacij iz Ljubljane so na kratko predstavljene dopolnitve Gabrovčeve kronološke sheme ljubljanskega grobišča in posledično gorenjsko-ljubljanske skupine, predvsem stopenj Ljubljana II in IIIa. Dopolnitve stopnje Ljubljana II tako v relativnem kot absolutnem kronološkem smislu so ključne za razumevanje začetka pokopavanja na Kongresnem trgu ter razdelitev stopenj Podzemelj 1 in 2.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13173 Sledovi obljudenosti v visokogorju Bohinja v starejši železni dobi – nove raziskave 2023-07-14T10:30:26+02:00 Marija Ogrin mija.ogrin1@gmail.com <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13113 O pomenu jame Divje babe I za stratigrafijo, sedimentologijo in kronologijo jamskih paleolitskih najdišč v Sloveniji 2023-07-11T17:44:43+02:00 Matija Turk matija.turk@zrc-sazu.si Janez Turk janez.turk@zag.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku sta podana pregled razvoja in razlaga postopkov, uporabljenih pri proučevanju profila paleolitskega jamskega najdišča Divje babe I. Podatke smo pridobili iz objav, arhivskega gradiva in osebnih informacij Ivana Turka, ki je vodil izkopavanja in ciljno usmerjal laboratorijske raziskave. Profil Divjih bab I je trenutno najbolje raziskan in kronološko opredeljen mlajšepleistocenski jamski profil v Sloveniji. Različni sedimentološki in drugi podatki iz standardnega profila so bili prvič nadgrajeni z istimi podatki, pridobljenimi na standardnih tlorisnih površinah in globinah. Ugotovljena je bila velika prostorska (lateralna) variabilnost, povezana s sicer sočasnimi, vendar različnimi jamskimi mikrookolji, na katera je odločilno vplivala različna prisotnost vode v vseh agregatnih stanjih. Brez upoštevanja časovne in prostorske dimenzije ne bi bilo mogoče povezati vseh statističnih množic zbranih podatkov o sedimentih, njihovi vsebini in kli- matskih parametrih v enovit sistem.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13114 Naselbina iz poznega neolitika in zgodnje bakrene dobe v Stopercah (Haloze) 2023-07-11T17:58:45+02:00 Bine Kramberger bine.kramberger@zvkds.si Marija Lubšina Tušek marija.lubsina.tusek@zvkds.si Tjaša Tolar tjasa.tolar@zrc-sazu.si <p><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">V članku so predstavljeni rezultati interdisciplinarnih raziskav naselbine v Stopercah, ki je bila raziskana leta 2009 ob gradnji vzporednega plinovoda v Halozah. V pozni neolitik je opredeljena jama (SE 128) s keramičnim inventarjem savske skupine lengyelske kulture, večina mlajših ostalin pa pripada naselju lasinjske kulture iz zgodnje bakrene dobe. Naselje je obsegalo v raziskanem delu vsaj štiri hiše, grajene s stojkami, zemljanko z ognjiščem in šest manjših lesenih objektov. Analiza najdb in rezultati datiranja z metodo radioaktivnega ogljika </span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: xx-small;">14</span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">C po postopku AMS kažejo, da je poznoneolitska jama iz sredine 5. tisočletja pr. n. št., naselje lasinjske kulture pa iz konca 5. ali začetka 4. tisočletja pr. n. št. Arheobotanične analize kažejo, da so v zgodnji bakreni dobi za gradnjo uporabljali pretežno les venčasto poroznih listavcev, analize semen pa na gojenje vsaj dveh vrst pšenic (</span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;"><em>Triticum monococcum </em></span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">in </span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;"><em>T. dicoccum</em></span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">). Maloštevilni živalski ostanki pripadajo prašiču (</span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;"><em>Sus </em></span></span><span style="font-family: MinionPro;"><span style="font-size: small;">sp.). </span></span></p> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13115 Bronastodobni depo iz Gorenjega Suhadola v Gorjancih 2023-07-11T18:31:28+02:00 Primož Pavlin primoz.pavlin@zrc-sazu.si Petra Stipančić petra.stipancic@dolenjskimuzej.si <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Leta 2002 so na pobočju Gorjancev v bližini Gorenjega Suhadola naleteli na večji depo bronastih predmetov. Sestavljajo ga napadalno orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti. Časovni razpon predmetov sega od srednje bronaste dobe do začetka mlajšega obdobja kulture žarnih grobišč. Primerjave za večino predmetov iz depoja se najdejo v depojih druge stopnje KŽG iz Karpatske kotline in z zahodnega Balkana.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13117 Grobova iz Batine kot primera ekonomske vloge in družbenega statusa žensk ob Donavi v starejši železni dobi 2023-07-11T21:08:08+02:00 Daria Ložnjak Dizdar dldizdar@iarh.hr Carola Metzner-Nebelsick Metzner-Nebelsick@vfpa.fak12.uni-muenchen.de Petra Rajić Šikanjić petra@inantro.hr Antonela Barbir abarbir@iarh.hr Julia Katarina Fileš Kramberger jkkrambe@ffzg.hr <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Večina ženskih grobov iz starejše železne dobe v srednjem Podonavju – na grobiščih Batina, Dalj, Vukovar, Sotin in Doroslovo v severovzhodnem delu Hrvaške in na severozahodu Srbije – je imela žaro, set keramičnih posod ter kdaj pa kdaj tudi dele noše in nakita, kot so okrasje za lase, obeski in fibule. Prispevek vključuje interdisciplinarne analize, obravnava kronologijo grobov 101 in 105 z grobišča v Batini ter interpretira vlogo žensk v tam živečih skupnostih v starejši železni dobi.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/13142 Tavriskijski mali srebrnik z gradišča pri Loborju iz obdobja Lt D (Hrvaško Zagorje, Hrvaška) 2023-07-12T10:51:36+02:00 Tomislav Bilić tbilic@amz.hr <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Med strokovnimi arheološkimi izkopavanji na gradišču pri Loborju so našli srebrni novec, podoben tavriskijskim malim srebrnikom tipa Augentyp-Stamm. Naselje je bilo utrjeno v poznem latenu (Lt D), kar je najverjetneje tudi časovni okvir, v katerem je bil novec odložen. Ta trditev je podkrepljena z dejstvom, da na najdišču ni sledov poselitve v zgodnjem cesarskem obdobju. Predpostavimo lahko, da je bil novec skovan v obdobju Lt D1, kar ustreza uveljavljeni kronologiji kovanja tavriskijskih novcev. Podobni novci so bili najdeni na primerljivih višinskih naseljih na ozemlju Tavriskov, vendar njihove prisotnosti predvsem zaradi maloštevilnosti in pomanjkljivih stratigrafskih podatkov, za zdaj ni mogoče poenostavljeno razložiti z uporabo v trgovini.</p> </div> </div> </div> 2023-07-14T00:00:00+02:00 Avtorske pravice (c) 2023