Prispevki

Navodila za avtorje

Preden pošljete članek, natančno preberite informacije o uredniški politiki, kjer so pojasnjeni fokus in obseg revije, recenzijski proces, pogostost objavljanja, zgodovina revije in politika odprtega dostopa.

1 Sprejemanje prispevkov

Uredništvo sprejema samo izvirne znanstvene članke in diskusijske prispevke. Ne sprejema prispevkov, ki so že bili objavljeni ali istočasno poslani v objavo drugam. Tematika članka mora ustrezati interesnim področjem, ki jih zajema revija.   

2 Članki

Vsebovati morajo naslednje elemente:

- Naslov: v slovenskem in angleškem jeziku; naslov naj bo jasen, kratek in mora primerno odsevati temo razprave.
- Podatki o avtorju/avtorjih: ime in priimek (brez akademskih naslovov), inštitucija, poštni in elektronski naslov.
- Izvleček: v slovenskem in angleškem jeziku; vsebovati mora kratko predstavitev teme, izhodišč, opravljenih raziskav in pridobljenih rezultatov ter zaključkov. Maksimalna dolžina je 1000 znakov, vključno s presledki.
- Ključne besede: do 8 ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku (geografska, časovna, kulturna, tematska oz. predmetna opredelitev)
- Glavno besedilo: omejitev besedila članka je 125.000 znakov, vključno s presledki, brez seznama literature in ilustrativnega gradiva. Članek razdelite na poglavja s kratkimi, jasnimi podnaslovi. Uporabite samo tri nivoje podpoglavij.
- Zahvala: na koncu članka lahko dodate zahvale.
- Povzetek: za prevod v izbran tuji jezik (angleščino, nemščino). Vsako poglavje je treba povzeti v nekaj stavkih (izhodišča raziskave, analize, rezultati, razprava in zaključki) s sklici na ilustrativno gradivo. Povzetek članka omejite na 30 % glavnega besedila.
- Seznam uporabljenih virov oz. literature: podrobnejša navodila so navedena spodaj.
- Seznam ilustrativnega gradiva s podnapisi: podrobnejša navodila so navedena spodaj.

3 Oddaja članka

Avtorji morajo predložene prispevke oddati v digitalni obliki glavnemu uredniku (tecco@zrc-sazu.si).

3.1 Glavno besedilo

To naj bo zapisano v MS Word .doc ali .docx ali pa kot .rtf brez vstavljenih slik in podnapisov. Na (približnih) mestih, kjer naj bodo v besedilu slike, tabele ipd. zapišite samo oznako, poudarjeno z barvo (npr. sl. 7 ali tab. 8),

Uporabljajte navaden slog; ne uporabljajte prepogosto krepke in ležeče pisave.

Ne uporabljajte posebnega oblikovanja s slogi ali postavljanja v stolpce, poravnave desnega roba in deljenja besed, niti tabulatorjev.

Pri seznamih ne uporabljajte samodejnega oštevilčenja in označevanja.

3.2 Jezik(i)

Objavljamo prispevke v slovenskem, angleškem, nemškem ali italijanskem jeziku.

Vsi članki morajo vsebovati izvlečke in ključne besede v angleščini in slovenščini ter povzetek v angleščini oz. nemščini ali slovenščini. Uredništvo zagotavlja lektoriranje, po dogovoru lahko tudi prevod.

Če je bilo oddano besedilo že lektorirano ali prevedeno, je treba navesti ime in priimek lektorja oz. prevajalca.

4 Citiranje

Prepričajte se, da je vsak sklic v besedilu tudi na seznamu uporabljenih virov/literature (in obratno).

Citati so lahko navedeni v besedilu v oklepajih ali v opombah.

Citat mora vsebovati priimek avtorja/avtorjev in leto; ločilo med posameznimi citati je podpičje; citate razvrščajte glede na leto, citirane strani naj bodo od imena avtorja/avtorjev in letnice objave ločene z vejico. (npr. Pleterski, Vuga 1987; Pleterski 1988; Ciglenečki 1992, 57–60 ali 57 ss).

Za sklice na ilustracije uporabljajte številke in kratice oznak, npr. za slike Sl., za tabele Tab., za table T. (npr. Toškan 2018, 471, Sl. 2: 4, Tab. 2).

Za vire s štirimi ali več avtorji navedite le prvega z dodano oznako et al. (npr. Istenič et al. 2011).

4.1 Seznam uporabljenih virov/literature

Seznam polno izpisanih citatov naj bo oddan v posebni datoteki; urejen mora biti po abecednem redu in kronološko.

Za revije in knjižne serije ne uporabljajte kratic.

Za ločevanje del istega avtorja, ki so izšla v istem letu, dodajte k letnici črke a, b, c itd. (npr. Istenič 2009a; 2009b; 2009c).

V nadaljevanju so navedeni primeri navajanja različnih vrst objav.

4.2 Citiranje v revijah objavljenih člankov

PLETERSKI, A., D. VUGA 1987, Rimski grobovi pri Sv. Mihaelu v Iški vasi (Die römischen Gräber bei der Kirche des Sv. Mihael in Iška vas). – Arheološki vestnik 38, 137–160. (primer za članke s povzetki v drugem jeziku)

ISTENIČ, J. 2005, Brooches of the Alesia group in Slovenia / Fibule skupine Alesia v Sloveniji. – Arheološki vestnik 56, 187–212. (primer za dvojezične članke)

ISTENIČ et al. 2011 = ISTENIČ, J., L. KOSEC, S. PEROVŠEK, M. GOSAR, A. NAGODE 2011, Research on a laddered chape from a Late La Tène scabbard with an openwork fitment from the River Ljubljanica / Raziskave lestvičastega okova poznolatenske nožnice s predrtim okrasom iz Ljubljanice pri Bevkah. –  Arheološki vestnik 62, 317–337. (primer za članke več kot treh avtorjev)

4.3 Citiranje monografij

CIGLENEČKI, S. 1992, Pólis Norikón. Poznoantične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. – Podsreda. (primer za posamezno knjigo, ki ni izšla v knjižni seriji, je treba navesti kraj izdaje). 

BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. Studies on fibulae and relative chronology of the Late La tène period / Poznolatenskorimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe. – Katalogi in monografije 39. (primer za dvojezično monografijo v knjižni seriji)

TURK et al. (ur.) 2009 = Turk, P., J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (ur.) 2009, The Ljubljanica – a river and its past. – Ljubljana. (primer, če je iz iste publikacije citiranih več prispevkov, naj bo ta publikacija v seznam uvrščena samostojno, pri člankih pa uporabljen njen krajši zapis z navedbo urednikov in letnico izida)


4.4 Citiranje člankov v monografijah in zbornikih

GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju (Revision of the archaeological material from Drulovka near Kranj). – V: Prvi poljedelci. Savska skupina lengyelske kulture / First farmers. The Sava group ofthe Lengyel culture, Annales Mediterranea, 37–63. (primer za članke s povzetkom v drugem jeziku v večjezičnih monografijah)

GLEIRSCHER, P. 2008, Menschen- und Tieropfer aus der Durezza-Schachthöhle über Warmbad Villach. – V: E. Lauermann, P. Trebsche (ur.), Heiligtümer der Druiden. Opfer und Rituale bei den Kelten, 142–153, Asparn, Zaya. (primer za članke v zbornikih)

ISTENIČ, J. 2009, Roman period. – V: Turk et al. (ur.) 2009, 265–317. (primer za članke v monografiji, ki je v seznamu literature prav tako navedena samostojno)

4.5 Citiranje neobjavljenih strokovnih poročil, magistrskih del in doktorskih disertacij

BOŽIČ, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v poznolatenskem obdobju. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno).

VERBIČ, T. 2008, Poročilo o geološkem in pedološkem pregledu lokacije arheoloških izkopavanj ob vojašnici v Vipavi. (Neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS, OE Nova Gorica).

4.6 Citiranje spletnih izdaj

NOVŠAK, M., L. ORENGO, P. FLUZIN, B. DJURIĆ 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Slovenije 2. http://www.zvkds.si/media/publications/002_Trnava.pdf (primer za publikacijo, ki je objavljena samo na spletu)

PETRU, S. 2018, Identity and fear – burials in the Upper Palaeolithic. – Documenta Praehistorica 45, 6–13. (DOI: 10.4312\dp.45.1) (primer za članek, dostopen tudi na spletu in ima DOI)

4.7 Citiranje spletnih podatkovnih zbirk

EDH = Epigraphische Datenbank Heidelberg, Heidelberger Akademie der Wissenschaften. [http://edh-www.adw.uni-heidelberg.de/home?&lang=de/] (2012-10-19).

lupa = UBI ERAT LUPA – Roman Stone Monuments, CHC – Archäometrie und Cultural Heritage Computing, Universität Salzburg. [http://www.ubi-erat-lupa.org] (2012-10-19).

ARKAS = Arheološki kataster Slovenije, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo. [http://arkas.zrc-sazu.si/] (2012-10-19).

RKD = Register nepremične kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo RS. [http://rkd.situla.org/] (2012-10-19).

4.8 Citiranje kartografskih virov

Za avtorsko zaščiteno kartografsko gradivo iz drugih virov (npr. digitalni model reliefa, lidar ali satelitska slika, katastrski načrt ali topografska karta ipd.) mora biti vir naveden v podnapisu k sliki.

Primeri:

Temeljni topografski načrt Republike Slovenije 1 : 5.000, list Trbovlje 2. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2004. = (Vir / Source: GURS©2004, TTN5, Trbovlje 2).

Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000, list Brežice. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 1998. = (Vir / Source: GURS©1999, DTK25: Brežice).

Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2005. = (Vir / Source: GURS©2005, DMV12,5).

Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Sv. Agata, list A02. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 1823–1869.

Buser, S. 1986, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Tolmin in Videm (Udine). Savezni geološki zavod, Beograd.

5 Ilustrativno gradivo

Sprejemamo samo v digitalni obliki pripravljeno in oddano ilustrativno gradivo, kot so tabelarični prikazi, grafi, risbe, skice, načrti, fotografije, zemljevidi in table.

Slikovnega gradiva, ki ga v digitalni obliki pripravimo na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, ne izročamo avtorjem članka.

Slikovno gradivo je treba (ne glede na tip) oddati v ločenih datotekah in ne vstavljeno v glavno besedilo! To velja tudi za tabelarične prikaze in grafe, četudi so izdelani v formatu MS Word ali Excel.

Datoteke označite enotno s priimkom avtorja, tipom ilustracije in zaporedno številko.

Primer: Avtor_Sl_01 oz. Avtor_T_01.

V besedilu je treba ilustracije, ki so sestavni del članka, navajati v ležeči pisavi z naslednjimi okrajšavami: sl. (slika), t. (tabla), tab. (tabela), (npr. sl. 2: 4,5; 3; tab. 1; t. 12: 1; 13: 2,3,8; 16).

V besedilu naj bo tudi oznaka na (približnem) mestu, kamor naj bi bila slika vstavljena.

5.1 Velikosti

Vse slikovno gradivo mora biti prirejeno formatu revije. Velikost ilustracij naj bo natančno 160 mm (celostranska širina) ali 120 mm ali 76,5 mm (širina stolpca), največja višina pa je omejena na 230 mm.

5.2 Podnapisi k ilustracijam

Seznam ilustracij s podnapisi je treba dodati na koncu besedila ali v ločeni datoteki.

Ilustracije je treba oštevilčiti; tip ilustracije in številka naj bosta zapisana ležeče in ločena z dvopičjem od besedila podnapisa, ki se zaključi s piko.

V podnapisu mora biti navedena vsebina ilustracije (najdišče, vsebina slike, material, merilo, vir podatkov oz. citat ipd.). Vsi podnapisi in legende morajo biti dvojezični – v slovenskem in izbranem tujem jeziku.

Primeri: 

Sl. 2: Vrhnika – Stara pošta. Trasa arheološkega nadzora in območja izkopavanj leta 2016. M. = 1:2500.

Fig. 2: Vrhnika – Stara pošta. Location of the archaeological excavations marked on a cadastral map. Scale = 1:2500. (Vir / Map source: GURS© 1999, D 05/27: Vrhnika)

Sl. 4: Gradbeni napis Avgusta in Tiberija (CIL III 10768 = AIJ 170a = ILJug 303 = RINMS 34).

Fig. 4: The building inscription of Augustus and Tiberius (CIL III 10768 = AIJ 170a = ILJug 303 = RINMS 34).

T. 15: Strmec nad Belo Cerkvijo. Grobišče Košak B, grob 1. 1,3 železo; 2 železo in bron. M. 1,2 = 1:2; 3 = 1:4.

Pl. 15: Strmec above Bela Cerkev. Cemetery Košak B, Grave 1. 1,3 iron; 2 iron and bronze. Scale 1,2 = 1:2; 3 = 1:4.

Tab. 1: Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev v gradivu z Grubelj, pridobljenem med izkopavanji v letu 2008. Podano je število določenih primerkov (Number of Identified Specimens; NISP) in najmanjše število osebkov (Minimum Number of Individuals; MNI). Obrazložitev simbola: CsCc – Caprinae s. Capreolus capreolus.

Tab. 1: Representation of individual large mammalian taxa in the material from Grublje, acquired during the excavations of 2008. Number of Identified Specimens; NISP, and the Minimum Number of Individuals; MNI, are given. Abbreviation: CsCc – Caprinae s. Capreolus capreolus.

5.3 Tabelarični prikazi in grafi

Tabelarični prikazi in grafi naj bodo pripravljeni v ustrezni velikosti za končno objavo.

Obrobe in črte v tabelah naj ne bodo tanjše od 0,2 pt in ne debelejše od 0,5 pt.

Velikost pisave naj bo vsaj 8 pt. Daljše napise v tabelah in grafih je bolje zamenjati s kratkimi oznakami (številkami, črkami, kraticami, simboli) s pojasnili v podnapisu.

Izrazi v preglednicah in grafih naj bodo prevedeni tudi v izbran tuji jezik.

Grafi naj bodo oddani v Excel datoteki na ločenih listih s spremljajočimi podatki.

5.4 Zemljevidi, karte in načrti

Zemljevidi, karte in načrti morajo vsebovati merilo (grafično), tlorisni načrti pa tudi smer neba.

Legenda naj bo dvojezična.

Velikost črk ali številk naj ne bo manjša od 5,5 pt. Uporabljajte font Times New Roman.

Za kartografske podlage (temeljni topografski načrt, katastrski načrt, relief, ortofoto, lidarski posnetek itd.) je v podnapisu potrebno navesti vir (glej zgoraj navedene primere za citiranje kartografskih virov).

Karte in načrte lahko oddate v vektorski ali rastrski obliki.

Za vektorske karte/načrte je treba pripraviti dve ločeni datoteki: izvirno datoteko (v eni od starejših programskih verzij, npr. 2012) in slikovno (.jpg format), ki prikazuje končno različico ilustracije.

Za zemljevide/načrte, narejene z ArcGIS, ki vsebuje rastrske sloje (npr. relief, lidarsko sliko v .tif formatu) in vektorske sloje, je treba oddati tri datoteke: prvo z vektorskim slojem skupaj z legendo (izvoz v .eps formatu), drugo z rastrskim ozadjem (izvoz v .tif formatu in CMYK barvni shemi za barvne slike) in tretjo z vso vsebino (vektorski in rastrski elementi skupaj), ki prikazuje končno različico ilustracije (izvoz v .jpg formatu).

Črte naj ne bodo tanjše od 0,2 pt. Znaki naj bodo zapisani s krivuljami, da ne bo težav s pisavami, sivine pa stopnjevane po 20 %. Barve shranite v CMYK, ne v RGB ali drugih oblikah.

Vektorska grafika naj bo zapisana v formatu EPS. Izhodna ločljivost naj bo 2540 dpi.

Če pošiljate z AutoCAD programom izdelane vektorske datoteke, naj vsebujejo samo sloje, ki so ključni za pripravo končne slike. Neprečiščenih dxf in dwg zapisov ne sprejemamo.

5.6 Fotografije in druga rastrska grafika

Rastrska grafika naj bo zapisana v formatih TIFF ali JPG (JPEG).

Črtne risbe (v programih imenovane line art ali black and white drawing ipd.) naj bodo skenirane v ločljivosti 600 do 800 dpi za končno velikost; fotografije in drugo slikovno gradivo v sivih odtenkih (greyscale) ali barvno naj bo skenirano v ločljivosti 300 do 350 dpi za končno velikost.

Barve shranite v CMYK, ne v RGB ali drugih oblikah.

Recenzentski postopek

Vsi prispevki so recenzirani. Recenzijo opravijo za tematiko prispevka kompetentni strokovnjaki. Uredništvo zagotavlja anonimnost avtorjev in recenzentov v recenzentskem postopku, ta traja običajno 8 tednov.

Članki se sprejmejo ali zavrnejo na podlagi recenzentskih ocen in odločitve uredništva. Preverjajo se ustreznost, pomen, izvirnost, jasnost in kakovost prispevka. Avtorja o sprejetju ali zavrnitvi prispevka obvesti glavni urednik, ki mu na podlagi pripomb recenzentov in uredništva lahko predlaga tudi morebitne popravke ali dopolnitve članka. Avtor je dolžan z recenzentskimi pripombami usklajen prispevek oddati v 4 tednih. Če pripomb recenzentov ne upošteva, je to dolžan pisno utemeljiti uredniškemu odboru za nadaljnjo presojo.

Odprti dostop in arhiviranje

Vsi članki so takoj po izidu revije v celoti prosto dostopni. S tem si prizadevamo, da bi bili vsi raziskovalni dosežki  dostopni čim širšemu krogu ljudi, in tako podpiramo globalno izmenjavo raziskovalnih dosežkov. Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunavajo nikakršni stroški.

Digitalne izvode revije hranita repozitorij ZRC SAZU in digitalna knjižnica slovenske nacionalne knjižnice NUK, dLib.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega prispevka, ki bo predvidoma izšel v reviji Arheološki vestnik v okviru Založbe ZRC, ZRC SAZU, tako da bo avtorstvo navedeno z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča ZRC SAZU.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Imetniki moralnih avtorskih pravic na prispevkih, objavljenih v tej publikaciji, so avtorji, imetniki materialnih avtorskih pravic pa so avtorji  in ZRC SAZU (Založba ZRC) kot založnik. Avtorji soglašajo z objavo njihovih del pod pogoji licence Creative Commons Attribution-NonCommercial-ShareAlike 4.0 International (CC BY-NC-SA 4.0). Uporabniki lahko pod pogoji navedene licence dostopajo do vseh arhivskih številk revije in posameznih prispevkov, objavljenih v njih. To ne velja za v člankih objavljena gradiva tretjih oseb.

 

Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucijski repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.

Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucijski repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter k hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.