Arheološki vestnik https://ojs.zrc-sazu.si/av <p>Arheološki vestnik je bil ustanovljen leta 1950 kot slovenska znanstvena revija za področje arheologije z interdisciplinarno in mednarodno usmeritvijo. Revijo izdaja Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, v soizdajateljstvu s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.</p> <p>Print ISSN: 1581-1204<br>Online ISSN: 0570-8966</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Arheološki vestnik 1581-1204 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/av/prispevki">Prispevki</a></p> Depo iz starejše kulture žarnih grobišč v Trbovljah in rečna pot po Savi https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7632 <p>Konec šestdesetih let minulega stoletja so bili na severnem obrobju Trbovelj pri gradnji stanovanjske soseske Volkova Loka naključno odkriti bronasti predmeti, ki jih je mogoče opredeliti kot manjši depo mešane sestave. Sestavljajo ga fragmentirani vrbovolistna sulična ost, meč tipa Arco in dva jezičastoročajna srpa ter odlomka konice srpa in rezila meča. Na podlagi tipološko-kronološke analize predmetov je depo uvrščen v horizont II slovenskih depojev oz. v stopnjo Ha A1.</p> Primož Pavlin Sneža Tecco Hvala Janez Bizjak Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-01-01 2019-01-01 70 O zgodnjehalštatskem lokostrelcu iz Kleinkleina https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7633 <p>Žgani grob lokostrelca iz gomilne skupine Höchschusterwald v Kleinkleinu pripada štajersko-panonski skupnosti starejše železne dobe. Datiran je v stopnjo Ha Clb in s svojim inventarjem, ki med drugim obsega križno in plavutasto sekiro ter snop koščenih puščičnih osti, dopolnjuje socialno strukturo bojevniških pokopov pod naselbino Burgstallkogel. Skeletni grob 42/1 na Kapiteljski njivi v Novem mestu s snopom bronastih puščičnih osti, bronasto sulično ostjo in drugimi pridatki je dobra primerjava tudi zaradi časovne uvrstitve v stopnjo Podzemelj 2 dolenjske skupine. V prvi polovici 7. st. pr. n. št. sta grobova po svoji sestavi izjema, povezana z lovom, morda odličnostjo lovca na jelene, ki ga nekaj generacij pozneje najdemo upodobljenega na situlskih spomenikih.</p> Andreas Bernhard Mitja Guštin Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-01-01 2019-01-01 70 Izdelovalke preje in oblačil s srednjelatenskega grobišča Zvonimirovo-Veliko polje https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7823 Grobišče Zvonimirovo-Veliko polje v srednji Podravini blizu Virovitice je edino sistematično raziskano grobišče latenske kulture v severni Hrvaški. Na osnovi najdb ga lahko datiramo v fazo LT C2. Poleg bojevniških grobov izstopajo pokopi žensk z značilno nošo in nakitom ter pridano hrano. V tem prispevku sta obravnavana ženska grobova LT 90 in LT 91 s posebnimi predmeti vsakdanje rabe, kot so železni noži, keramična vretenca in železne šivanke, ki kažejo na ženska opravila v gospodinjstvu. Izjemna najdba v grobu LT 91 je še železna igla z živalsko glavico. Podobna je bila odkrita na grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu, v prav tako v ženskem grobu, ki je datiran v LT C1. Železne in bronaste igle s povešeno glavico in gladkim ali tordiranim vratom so bile najdene na območju srednje in vzhodne Evrope v poznolatenskih naseljih. Konec 2. st. pr. n. št. se podobne igle pojavljajo tudi na grobiščih ob Baltiku. Prav tako so znane iz rimske dobe, predvsem iz naselij, redkeje iz ženskih grobov ter izjemoma iz moških. Iglo iz Zvonimirova, najdeno skupaj s keramičnim vretencem v groba LT 91, lahko povezujemo s predenjem oz. pripravo niti za tkanje in jo interpretiramo kot kavelj vretena. S pripravo preje in izdelavo oblačil povezani pridatki v ženskih grobovih v Zvonimirovem so značilni za določen spol in starost, na simbolni ravni pa prikazujejo različne vloge žensk v družini in skupnosti. Marko Dizdar Marija Ljuština Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Poznorepublikanski Navport: območje Stare pošte https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7634 <p>V letu 2016 so bili na Vrhniki, na levem bregu Ljubljanice tik za poslopjem Stare pošte (znana tudi kot Lavrenčičeva hiša, ki leži na območju Cankarjevega trga 1c), raziskani sledovi poznorepublikanske naselbine. Ugotovljene so bile štiri faze človekove aktivnosti. Prva faza je povezana z urejanjem (sekanjem in čiščenjem) nabrežja reke Ljubljanice, drugo predstavljajo naselbinske plasti, v tretji fazi pa je bilo obrežje utrjeno s kamnitim nasutjem. Vse tri faze lahko na podlagi drobnih najdb in rezultatov naravoslovnih analiz umestimo v čas od konca 2. st. do sredine 1. st. pr. n. št.</p><p>V četrti fazi, po sredini 1. st. pr. n. št., je bil prostor opuščen. Pri Stari pošti je bila tako odkrita najstarejša rimska naselbina na območju Navporta. Novo najdišče leži okoli 350 m južno od avgustejske utrjene postojanke na Dolgih njivah in od naselbinskega območja na Bregu.</p><div> </div> Petra Vojaković Iris Bekljanov Zidanšek Borut Toškan Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Logistika za antično umetnostjo: kamnoseška proizvodnja provinc Noricum in Pannoniae https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7635 <p>Na prostoru med Alpami in Karpati, ki je v transportnem smislu notranje odlično povezan z reko Donavo in njenimi desnimi pritoki, hkrati pa s Sredozemljem povezan le z Donavo prek Črnega morja, je bilo v rimskem obdobju odprtih mnogo kamnolomov, od katerih jih je danes znanih in potrjenih razmeroma malo. Raziskave izdelkov iz kamna, odkritih v različnih delih tega območja, ki so pripadali številnim avtonomnim mestom in naseljem, so pokazale osnovni vzorec preskrbe mest z lokalnimi in regionalnimi viri, večfazno proizvodnjo izdelkov ter obstoj medprovincialne trgovine z marmornimi izdelki iz kamnoloma Gummern in travertinskimi izdelki iz kamnoloma Budakalász. Hkrati je bilo mogoče postaviti utemeljeno domnevo o tasoški (?) kiparski delavnici hadrijanskega časa, delujoči v oz. ob kamnolomu Gummern, ter nakazati rešitev starega vprašanja izvora t. i. noriško-panonske volute.</p><div> </div> Bojan Djurić Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Ilirik, Jadran in Italija v načrtih Mitradata VI. Evpatorja https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7824 <p>Mitradat VI. Evpator (120–63 pr. Kr.), najpomembnejši kralj Ponta v Mali Aziji, je osvojil bosporsko kraljestvo in večino dežel ob Črnem morju vključno s Kolhido, priključil svojemu kraljestvu Kapadokijo in Bitinijo ter širil oblast tudi drugod po Mali Aziji in Grčiji. Bil je eden najhujših sovražnikov Rima. Strabon omenja, da je že na začetku vlade hotel prodreti do Jadrana in se pripravljal na vojno z Rimljani. Tudi z upornim rimskim generalom Kvintom Sertorijem naj bi načrtovala vpad v Italijo, Sertorij z zahoda, Mitradat z vzhoda; Plutarh je Sertorija primerjal s Hanibalom, Mitradata pa s Pirom. Proti koncu tretje in zadnje vojne proti Mitradatu se je z njim uspešno bojeval Pompej. V virih je sporočeno, da je kralj malo pred uporom sina Farnaka in svojo smrtjo načrtoval invazijo Italije čez deželo Skordiskov, Panonijo in Alpe. Kot je poudaril Florus, je Mitradat vpad le načrtoval (ni namreč hotel priznati poraza) in ga ni mogel uresničiti, na vrhuncu njegovega vladanja pa vdor v Italijo čez Ilirik ne bi bil nemogoč.</p> Marjeta Šašel Kos Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Komentar k dvema grškima napisoma iz Črne gore https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7825 <p>V članku sta ponovno predstavljena grška napisa, odkrita v obalnih mestih Perast in Ulcinj v Črni gori. Že v primarni objavi sta bila napisa ovrednotena kot pomemben historični vir, a zaradi manjkajočih in nenatančnih najdiščnih in kronoloških podatkov je bila vrednost obeh zgodovinskih dokumentov omejena. Avtorja v prispevku podajata revidirano branje in novo interpretacijo obeh napisov ter drugačno datacijo spomenikov. Napis iz Perasta je posvetilo cestnih stražnikov in njihovega poveljnika, verjetno izvira iz grško govorečega mesta na južnem Jadranu. Oltar iz Ulcinja, napisan v dorskem dialektu, je združenje kamnosekov postavilo Artemidi ubijalki jelenov. Od kod spomenik izvira, ni znano. Paleografski, lingvistični in historični argumenti kažejo na kasnejši čas izdelave, kot se je sprva domnevalo, tj. na čas okoli 1. st. pr. n. št.</p> Nemanja Vujčić Olga Pelcer-Vujačić Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Zgodnjesrednjeveške brzde z najdišč v Sloveniji https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7636 <p>Na slovenskih najdiščih je bilo najdenih 28 železnih brzd iz zgodnjega srednjega veka, od teh je šest celih, druge so delno ohranjene. Upoštevajoč obliko in uveljavljene tipološke sheme lahko vse uvrstimo med enostavne dvodelne brzde s prečkama. Kljub enotnemu osnovnemu tipu se brzde med seboj razlikujejo glede na oblikovanje in okras posameznih delov, to so postavitev zaporednih ušesc, oblika zanke za pritrditev vajeti, oblika, dolžina in okras prečke, pritrditev prečke in presek ustnega dela brzde. Njihove oblikovne različice večinoma niso natančen kronološki pokazatelj, primerjave zanje pa lahko najdemo v grobovih in naselbinah na različnih območjih zgodnjesrednjeveške Evrope. Razen ene brzde, ki je del zakladne najdbe iz Sebenj pri Zasipu, so bile vse odkrite na višinskih najdiščih. Pojavljajo se skupaj z drugimi deli opreme konja in vojščaka, ki v glavnem sodijo v drugo polovico 9. in v zgodnje 10. st.</p><div> </div> Špela Karo Timotej Knific Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Poznosrednjeveški in zgodnjenovoveški enorezni meči (messer) in bojni noži (bauernwehr) iz Ljubljanice https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7637 <p>Prispevek obravnava poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško enorezno hladno orožje iz Ljubljanice v zbirkah Narodnega muzeja Slovenije: 8 enoreznih mečev, v virih imenovanih <em>messer</em>, in 49 bojnih nožev, imenovanih tudi kmečki ali hišni noži (<em>bauernwehr</em> ali <em>hauswehr</em>). To raznovrstno orožje, značilno za srednjeevropski prostor, je bilo v 15. in 16. st. zelo razširjeno, vendar ga je – z izjemo precejšnjega števila najdb iz Ljubljanice – v slovenskih muzejskih zbirkah ohranjenega zelo malo. Uporabljali so ga kot orožje ali tudi kot orodje – v boju, za zaščito na poti ali pri lovu (kot lovske nože), za vsakdanjo uporabo in kot del osebne noše ljudi predvsem nižjega stanu. Razporeditev najdb, odkritih predvsem na območjih Podpeči, Blatne Brezovice in Rakove Jelše, se ujema z razporeditvijo drugih vrst in skupin predmetov, tudi orožja, iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Povezuje se z logiko izrabe prostora oziroma potovanja po reki in okoliškem ozemlju, predvsem z domnevnimi lokacijami pristanov na reki ali prehodov čeznjo.</p><div> </div> Tomaž Nabergoj Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Preučevanje namernosti prostorske ureditve. Primer grobišča Župna cerkev v Kranju https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7826 <p>Osnovni namen prispevka je poudariti pomen prostorske analize grobišč z orodji prostorske statistike. Naš pristop temelji na kombinaciji analize vzorca točkovne razmestitve ene spremenljivke (t. i. Ripleyjeva K-funkcija) z izborom tistih orodij prostorske statistike, ki upoštevajo vrednosti globalne in lokalne avtokorelacije. Uporabnost teh orodij v kontekstu arheoloških analiz grobišč smo preizkusili na primeru srednjeveškega grobišča Župna cerkev v Kranju. Natančneje, preverili smo, ali je prostorska ureditev grobišča naključna, in če ne, ali je namerna. Prepoznali smo namerno, kronološko dinamično izbiro prostora pokopavanja.</p> Katia Francesca Achino Benjamin Štular Jernej Rihter Janja Rihter Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Spremna beseda https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7835 <p>/</p> Biba TERŽAN Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Štajersko-panonska halštatska skupina. Uvodnik in kratek oris https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7836 Štajersko-panonska skupina je značilna predstavnica vzhodnohalštatskega kulturnega kroga. Pod tem terminom razumemo kompleksen, večplasten kulturni fenomen, ki je obsegal prostrano območje od Štajerske (na slovenski in avstrijski strani), na zahodu do Koralp, na vzhodu je zajemal panonske nižave vzdolž rek Rabe, Mure, Drave. Nove raziskave, predstavljene na simpoziju, so prinesle novosti glede poselitvenih območij in njihovih značilnosti, ki se kažejo v tipih naselbin (višinske oz. nižinske), stavb (novost so zemljanke) ter v oblikah grobov in njihovih oznak (npr. gomile z mogočno grajeno grobno kamro in dromosom na eni strani ter na drugi strani grobovi, grobne parcele in gomile, obdane z jarki ipd.). Kljub skupnim kulturnim značilnostim, ki se izražajo predvsem v religiozni sferi, pa lahko v njenem okviru ugotavljamo tudi razlike med posameznimi regionalnimi skupnostmi. Biba TERŽAN Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Knežji grobovi v Kleinkleinu na avstrijskem Štajerskem https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7837 V prispevku so opisane knežje gomile Hartnermichelkogel 1 in 2, Pommerkogel ter Kröllkogel, ki predstavljajo posebno grobišče iz starejšega halštatskega obdobja, ločeno od ostalih grobišč v okolici Burgstallkogla pri Kleinkleinu. Gre za največje in najbogatejše gomile vzhodnohalštatske kulturne skupine, ki je bila razširjena na območju doline reke Solbe, avstrijske in slovenske Štajerske, severovzhodne Hrvaške in zahodne Panonije. Prispevek obravnava njihovo kronološko zaporedje, grobno konstrukcijo in opremo ter pridatke. Opisan je razvoj pogrebnega obredja, ki je veljalo za elito v časovnem razponu 150 let, ter opredeljen družbeni status pokopanih oseb: šlo naj bi za kralje in ne le poglavarje. Markus Egg Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Poselitev doline reke Solbe v pozni bronasti in starejši železni dobi – nove raziskave graškega Joanneuma https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7838 Najdišče Kleinklein pri Großkleinu z okolico v dolini reke Solbe (Sulm) je že skoraj 175 let sinonim za eno najslavnejših najdišč iz starejše železne dobe v Evropi. Najdbe, kot so bronasta maska in roke, zvončasti oklepi in bronaste posode s punciranim okrasom, sodijo med najpomembnejše eksponate arheološke zbirke v Joanneumu. Leta 2010 so sodelavci Joanneuma začeli nove raziskave arheološke krajine v porečju reke Solbe (Sulm), ki obsegajo analize lidarskih posnetkov in zračnih fotografij, geofizikalne raziskave, terenske izmere ter arheološka izkopavanja z arheobotaničnimi in arheozoološkimi analizami. V okviru teh raziskav so leta 2015 ob rigolanju na južnem pobočju Burgstallkogla pri Großkleinu odkrili in raziskali zgorelo ruševino stavbe iz starejše železne dobe. S tem odkritjem so pridobili nove podatke o načinu gradnje na Burgstallkoglu. Od leta 2017 se posvečajo raziskavam okoliške krajine, še posebej na približno 4,5 km zračne črte oddaljeni utrjeni naselbini na Königsbergu pri Heimschuhu. Marko Mele Branko Mušič Barbara Horn Copyright (c) 70 Naselbine iz starejše železne dobe v Prekmurju https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7839 V Prekmurju so bila z arheološkimi izkopavanji ob gradnji avtoceste v letih od 1999 do 2008 odkrita naselja in grobišča, ki so dala povsem novo podobo poselitve obmurskih nižav v starejši železni dobi. Na južnem obrobju Murske Sobote so raziskali manjše zaselke in pripadajoča grobišča na najdiščih Kotare – Baza in Kotare – Krogi ter Nova tabla in Za Raščico. Pri Lendavi je bila odkrita halštatskodobna naselbina z grobiščem na najdišču Pri Muri. Ugotovljena sta dva tipa bivališč: nadzemne stavbe, zgrajene z navpičnimi lesenimi stebri (nosilci za stene in za dvokapno strešno konstrukcijo), ter vkopani objekti – zemljanke. Primerjalna analiza izbranih keramičnih kosov z najdišč Kotare – Baza, Nova tabla in Pri Muri kaže njihovo tipološko in kronološko sorodnost, prav tako sorodnost z obdravskima naselbinama v Ormožu in Zbelavi pri Varaždinu ter z gradivom z višinskih naselbin v Gornji Radgoni, na Pošteli in Rifniku ter na avstrijskem Štajerskem (Kleinklein, Kapfensteiner Kogel itd.), ki so datirane v čas od mlajše kulture žarnih grobišč (Ha B) in v starejšo železno dobo (Ha C−Ha D1). Branko Kerman Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Grobišča iz starejše železne dobe z Nove table pri Murski Soboti. Prispevek k raziskavam štajersko-panonske skupine vzhodnohalštatskega kulturnega kroga https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7840 Prispevek predstavlja grobišča iz starejše železne dobe, odkrita na Novi tabli pri Murski Soboti ob gradnji avtoceste v Prekmurju med letoma 1999 in 2008. Med zaščitnimi izkopavanji sta bila odkrita skupno 102 žgana grobova na petih ločenih grobiščih. Nizi krožnih, kvadratnih in pravokotnih obodnih jarkov in trije kamniti venci jasno kažejo, da je šlo za gomilno grobišče. Poleg pokopov v gomilah so bili najdeni tudi plani grobovi. Po grobnih najdbah, zlasti po lončenini, je pokope mogoče pripisati štajersko-panonski skupini vzhodnohalštatske kulture. Kovinske najdbe, kot so posamične sestavine noše, kažejo na eni strani na precej razslojeno družbo, po drugi pa na sočasnost posameznih segmentov grobišč v obdobju Ha C–D1. Presenetljiva je odsotnost moških grobov z orožjem, ki so sicer običajni v štajersko-panonski skupini tistega časa. Georg Tiefengraber Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Nove raziskave višinskih naselij na vzhodnih obronkih Pohorja in v severnih Slovenskih goricah https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7841 <p>V prispevku so predstavljeni rezultati multidisciplinarnih raziskav širših območij arheoloških najdišč Poštela pri Mariboru in Novine/Bubenberg (ali Hoarachkogel) pri Šentilju. Obe ob utrjenem naselju sestavljajo še plana in gomilna grobišča ter ugreznjene poti, ki so pomembne za širše razumevanje vpetosti najdišč v njihovo okolico. Najdišči sta bili v starejši železni dobi regionalni središči med Alpami in Panonijo, v njihovi bližini pa so bile odkrite tudi druge naselbine, verjetno z drugačno funkcijo. Takšni sta Čreta pri Slivnici in Plački vrh/Platsch, ki sta prav tako vključeni v študijo. Nekatere raziskave so še v teku, zato pričujoči prispevek ne podaja zaključnih ugotovitev, kljub temu pa prinaša novosti, ki v nekaterih segmentih dopolnjujejo poznavanje starejše železne dobe v severovzhodni Sloveniji in v širšem kulturnem krogu. Za razumevanje gradišč so pomembna spoznanja o obsežnih zemeljskih delih zaradi preurejanja notranjosti naselbin. Predstavljamo tudi način, kako lahko s sodobnimi pristopi širjenje gomilnih grobišč raziskujemo brez izkopavanj. Odkriti sta bili dve novi plani grobišči in oblika pokopa, ki doslej na grobiščih v okolici gradišč še ni bila poznana – grob, obdan z jarkom brez nasutja v obliki gomile.</p> Matija Črešnar Manca Vinazza Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Hotinja vas in nižinska poselitev na zahodnem obrobju Panonske nižine v starejši železni dobi. Ureditev naselja in njegovo časovno mesto https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7842 V prispevku so predstavljene glavne značilnosti nižinskega najdišča Hotinja vas na Dravskem polju iz starejše železne dobe, iz stopnje Ha C2–C2/D1. Najdišče je bilo odkrito v sklopu raziskav, ki so spremljale gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Glavna pozornost je usmerjena na predstavitev odkritih stavbnih ostalin, naselbinskega tlorisa in pokazateljev njegove ureditve. Predstavljene so dejavnosti, ki so bile ugotovljene na podlagi najdb in naravoslovnih analiz. Naselje je bilo domnevno kratkotrajno in je časovno opredeljeno na podlagi študije najdb, statistične analize radiokarbonskih datacij in značilnosti stratigrafske sekvence. Prikazana sta značaj naselja in primerljivost z drugimi, predvsem ruralnimi železnodobnimi nižinskimi naselbinami v Panonski nižini. Teja Gerbec Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Kaptolska skupina in Požeška kotlina https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7843 V zadnjih dveh desetletjih se je večina s kaptolsko kulturno skupino povezanih raziskav odvijala v Požeški kotlini. Železnodobne skupnosti na tem območju vsekakor pripadajo vzhodnohalštatskemu kulturnemu kompleksu, a so imele tudi zelo močne stike z jugom, kar je še zlasti vidno v poznohalštatskem obdobju. Številni predmeti, kot so deli oborožitve in noše, dosežejo prav v Požeški kotlini svoje najbolj oddaljene točke razprostranjenosti v evropskih okvirih. Preliminarne geofizikalne raziskave na velikem in prosperirajočem naselju z dolgo kontinuiteto kažejo na visoko organizirano, skoraj urbano strukturo. Arheobotanične analize spreminjajo opredelitev grobnega rituala teh skupnosti. Lidarski posnetki kažejo na nov policentričen model ustroja skupnosti v Požeški kotlini. Raziskave na najdišču Bangradac pa dopuščajo hipotezo, da so železnodobna središča Požeške kotline nastala z opuščanjem poznobronastodobnih utrjenih naselij in ustanavljanjem novih središč na nižjih obronkih bližje dolini. Odnos tako imenovane kaptolske skupine in sosednjih pokrajin še vedno ni jasno definiran. Hrvoje Potrebica Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Margareta Ana Hirschbäck-Merhar (1946–2018) https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7828 / Anton Velušček Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Irena Mirnik Prezelj (1955−2018) https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7829 <p>/</p> Andrej Pleterski Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Alessandra Giumlia-Mair (ur.): Aspects of Ancient Metallurgy, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7830 <p>/</p> Alessandra Giumlia-Mair Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Sara Zanni (ur.): La route antique et médiévale: nouvelles approches, nouveaux outils, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7831 <p>/</p> Jana Horvat Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Werner Zanier (ur.): Die frührömische Holz-Kies-Strasse im Eschenloher Moos, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7832 <p>/</p> Jana Horvat Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Szilvia Bíró: Die zivilen Vici in Pannonien, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7833 <p>/</p> Tina Berden Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70 Elisabeth Nowotny: Thunau am Kamp − Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf der Oberen Holzwiese. (Prispevki: Karina Grömer, Martin Ježek, Mathias Mehofer, Erich Nau, Gabriela Ruß-Popa und Şirin Uzunoglu-Obenaus), 2018 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7834 <p>/</p> Andrej Pleterski Copyright (c) 2019 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2019-10-12 2019-10-12 70