Arheološki vestnik

Leskovca I in II, plani najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju

Matija Turk — 2024-06-14

V Julijskih Alpah, v gorah Zgornjega Posočja, je bilo v zadnjih dveh desetletjih in pol odkritih več planih najdišč kamnitih artefaktov, pripisanih mezolitiku. V članku predstavljamo dve najdišči kamnitih artefaktov na planini Leskovca v Krnskem pogorju, med seboj oddaljeni 150 metrov: Leskovca I in II. Predstavljamo površinsko zbrane najdbe in rezultate arheološkega izkopavanja na Leskovci II. Zaradi odsotnosti organskih ostankov, ki bi jih lahko zanesljivo povezali s kamnitimi artefakti, je kulturno-kronološka opredelitev obeh najdišč možna le na podlagi tipo-tehnološke analize kamnitih artefaktov. Rezultat ni enoznačen, najdišči lahko pripadata končnemu paleolitiku (epigravetjenu) ali starejšemu mezolitiku (sovterjenu).

Verd na Ljubljanskem barju, kolišče iz 5. tisočletja pr. Kr.: stratigrafija in arheološke najdbe

Anton Velušček — 2024-06-14

V prispevku so predstavljeni stratigrafski podatki in analiza arheoloških najdb, predvsem keramike, s kolišča Verd, odkritega leta 2022 na zahodnem robu Ljubljanskega barja.

Rezultate preučevanja stratigrafskih podatkov in arheoloških najdb je v povezavi z izsledki arheozooloških, arheobotaničnih in dendrokronoloških analiz dodatno potrdilo radiokarbonsko datiranje, ki naselje okvirno postavlja v 47. stoletje pr. Kr., bržčas celo pred kolišče Resnikov prekop iz okolice Iga na drugem koncu bazena.

Ornamentirano bronasto bodalo z Iga iz zgodnje bronaste dobe

Anton Velušček — 2024-06-14

V prispevku obravnavamo najdiščne okoliščine ornamentiranega bronastega bodala s polkrožno zaključeno ročajno ploščo z Iga in zgodnjebronastodobno keramiko z Ljubljanskega barja. Postavljamo tezo, da je nekje na območju eneolitskih kolišč severno od Iga pričakovati tudi bronastodobno naselje in da bodalo lahko pripada temu naselju. Dejstvo, da je bilo bodalo najdeno na najdiščnem območju eneolitskega II. kolišča, je potemtakem zgolj posledica okoliščine, da se areala naselbin iz konca eneolitske in zgodnje bronaste dobe vsaj delno prekrivata.

Pojasnitev, da bodalo najverjetneje ni ritualno odložena močvirska najdba, temveč je naselbinska najdba, odpira vprašanja o izvoru in pomenu več drugih arheoloških – predvsem kovinskih – najdb z Ljubljanskega barja.

Oblačila ljudi s situl: ostanki prazgodovinskih tkanin iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu

Margarita Gleba — 2024-06-14

Prispevek obravnava ostanke železnodobnih tkanin iz 8. do 4. st. pr. n. št., ki jih hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, z namenom prepoznati njihove surovine, tehnologije, funkcijo in družbeni pomen ter jih umestiti v širši evropski kontekst. Primarno identificirano tekstilno tkanje je volneni keper, ki je značilen za halštatsko kulturo in italsko tekstilno tradicijo. Analiza kakovosti volne kaže na lokalno surovino z različnimi metodami obdelave. V strukturnih značilnostih tekstila so ugotovljene določene diahrone spremembe, ki lahko kažejo na vplive iz drugih regij.

Stavbne ostaline in druge naselbinske najdbe iz 8. st. pr. n. št. s savskega nabrežja v Kranju ter njihova dendrokronološka datacija

Gregor Gruden — 2024-06-14

Na Savski cesti 10 v Kranju so arheološka izkopavanja leta 2010 razkrila tri gradbene faze prazgodovinske poselitve. Ob bogatih keramičnih najdbah so bili iz vsake faze ohranjeni tudi ostanki lesenih stavb. V štirih jamah za sohe, ki pripadajo dvema stavbama, so bili najdeni kosi lesenih brun, ki so omogočili dendrokronološke analize in radiokarbonsko datiranje.

Osrednji del prispevka obsega tipološko študijo keramičnega posodja. Ta je na podlagi primerjav z najdbami z drugih najdišč pokazala, da ima območje ob Savski cesti, podobno kot druge lokacije v Kranju, največ vzporednic med gradivom iz časa stopenj Ljubljana II in IIIa oz. Ha B3 in Ha C0 (v srednjeevropskem smislu). Opredelitev je nadgrajena z absolutno datacijo ostankov brun. Ta kaže, da je stavba 1A iz prve faze nastala v prvi polovici 8. st. pr. n. št. in stavba 2 druge faze najverjetneje na začetku druge polovice 8. st. pr. n. št.

Starejšeželeznodobni depo z Jelenovega klanca v Kranju

Primož Pavlin — 2024-06-14

Poleti leta 1998 so pri urejanju parkirišča na Jelenovem klancu v Kranju izvedli zaščitna izkopavanja. V naravni niši pod konglomeratno steno so naleteli na depo, ki ga sestavlja več kot 400 bronastih predmetov – orožje, orodje, nakit, pločevina in ingoti ter železova žlindra in železova ruda. Predmeti v depoju so iz obdobja med 10. in 8. st. pr. n. št., ko so bili verjetno tudi odloženi. Kemična sestava predmetov, predvsem uhatih sekir, v leguri izkazuje razmeroma velike deleže svinca in v nekaj primerih tudi železa.

V bližini depoja so v naselbinskih plasteh odkrili številne sočasne keramične najdbe in bronasti igli, nedaleč stran pa je bil tudi sočasen skeletni grob novorojenčka.

Anja Ragolič: Poetovio. Römische Grabdenkmäler. Situla 46. Inscriptiones Latinae Sloveniae (ILSl) 2/1, 2023

Julijana Visočnik — 2024-06-14

Ludwig Ohlenroth (†), Sebastian Schmid: Die italische Terra Sigillata mit Auflagenverzierung. Katalog der Applikenmotive. Münchner Beiträge zur Provinzialrömischen Archäologie. Ergänzungsbänd 3, 2024

Tina Berden — 2024-06-14

Matej Župančič (1943-2023)

Verena Vidrih Perko — 2024-06-14

Bronasta doba v severovzhodni Sloveniji – v Prekmurju in na Štajerskem

Biba Teržan — 2024-06-14

V bronasti dobi so od prehodnega obdobja pozne bakrenodobne kulture Somogyvár-Vinkovci pa vse do kulture žarnih grobišč obstajali različni tipi naselbin, in sicer naselbine raztresenega tipa in manjši zaselki, pogosto nanizani blizu drug drugega, ter tudi strnjene naselbine. V njih so bile stavbe razporejene polkrožno okoli osrednjega “vaškega trga”, kar dobro ilustrira tlorisna slika naselbine Pod Grunti – Pince pri Lendavi iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe. Med njimi pa posebej izstopajo nekatere utrjene naselbine, kot je Oloris, morda pa tudi Pod Grunti – Pince. Tudi v pozni bronasti dobi oz. v času kulture žarnih grobišč so bile običajne naselbine raztresenega gručastega tipa, a so obstajale tudi strnjene naselbine, ki pa so bile zasnovane drugače, in sicer po ortogonalnem konceptu, kot sklepamo na osnovi naselbin na Pobrežju in v Ormožu, slednja je bila tudi utrjena z nasipom in obrambnim jarkom.

Čeprav so podatki o načinu pokopavanja v bronasti dobi še maloštevilni in zelo skopi, pa vendarle lahko domnevamo, da je bilo skozi ves čas – le z izjemo srednje bronaste dobe v času kulture bronastodobnih gomil – običajno sežiganje preminulih, kar naj bi veljalo tako za kulturo Somogyvár-Vinkovci kot za kulturo Kisapostag v zgodnji bronasti dobi, pa za virovitiško kulturo v pozni srednji in zgodnji pozni bronasti dobi ter seveda za kulturo žarnih grobišč v pozni bronasti dobi.

Naselbine iz bronaste dobe v Prekmurju

Branko Kerman — 2024-06-14

Članek obravnava poselitev Prekmurja v bronasti dobi na podlagi do zdaj odkritih naselbin in grobišč ter zaobsega čas okrog 1500 let. Prehodno obdobje iz bakrene v zgodnjo bronasto dobo v Prekmurju označujejo naselbinske ostaline iz kulture Somogyvár-Vinkovci. Sledi poselitev kulture Kisapostag v zgodnji bronasti dobi, ki se je v Prekmurju zaključila s horizontom pramenaste oz. licenske keramike na prehodu v srednjo bronasto dobo. Iz zgodnjega obdobja srednje bronaste dobe so bile v Prekmurju doslej odkrite le ostaline naselja na najdišču Pod Kotom – sever. Iz obdobja pozne srednje bronaste dobe in zgodnje pozne bronaste dobe pa izstopa največje naselje Pod Grunti – Pince. V pozno bronasto dobo sodijo ostaline naselbine na Novi tabli, plani žgani grobovi v Goricah pri Turnišču, depo kovinskih predmetov na najdišču Pod Kotom – jug, pred kratkim odkrita višinska naselbina na Sotinskem bregu ter grobišči na Tišini in Gornji Bistrici.

Žarno grobišče Sumerje pri Gornji Bistrici (Črenšovci, SV Slovenija)

Gojko Tica — 2024-06-14

V članku je predstavljeno grobišče Sumerje pri Gornji Bistrici, odkrito ob gradnji daljnovoda na trasi Cirkovce–Pince. Na izkopnem polju velikosti 40 × 40 m je bilo odkritih 80 žganih grobov. V pripravi je obširnejša monografija o grobišču, z nekaterimi analizami, ki še niso končane, zato je tu v celoti predstavljenih le nekaj izbranih grobov, dodana pa je tipološka opredelitev celotnega gradiva z osnovnimi podatki o grobišču. Uvrstimo ga lahko v čas mlajše in pozne kulture žarnih grobišč, v ruško žarnogrobiščno skupino (stopnje Ha B1 do Ha B3 po Müller-Karpejevi shemi). Ker se grobišče iz izkopnega polja širi na vse štiri strani, bi ga po velikosti domnevno lahko postavili ob bok velikim poznobronastodobnim grobiščem v Sloveniji, kot so Ruše, Pobrežje, Ljubljana, Dobova in Obrežje.

Grobišče iz mlajšega žarnogrobiščnega obdobja na Tišini v Prekmurju

Samo Sankovič — 2024-06-14

V članku je predstavljeno manjše grobišče, odkrito v vasi Tišina zahodno od Murske Sobote. Najdenih je bilo 12 grobov, ki časovno sodijo v mlajše obdobje kulture žarnih grobišč. Obravnavane so grobne najdbe, tako keramično posodje kot tudi drugi predmeti, in sicer nakit, železna noža in drugo. Med njimi izstopa okrašena bronasta tulasta sekira. Najdbe iz grobov kažejo podobnost z grobovi ruške skupine kulture žarnih grobišč.

Novosti o poselitvi Pohorskega Podravja v zgodnji in srednji bronasti dobi ter kronologija poselitve na najdišču Slivnica 1B pri Mariboru

Bine Kramberger — 2024-06-14

V prispevku so predstavljene naselbinske ostaline iz bronaste dobe, ki so jih odkrili na najdišču Slivnica 1B pred izgradnjo avtoceste A1 pri Mariboru v letih 1996 in 1997. Na podlagi analize najdb iz naselbinskih jam ugotavljam, da je bila ravnica ob vznožju Pohorja po koncu srednje bakrene dobe poseljena v prehodnem horizontu Somogyvár-Vinkovci, intenzivneje pa od horizonta Kisapostág (stopnja Bd A1) naprej. Poselitev se je nadaljevala v horizontu pramenaste keramike (Bd A2, A2/B1, morda tudi B1), kamor lahko datiramo večje število jam in tudi jam za stojke, nato pa v (manjšem obsegu) v srednji bronasti dobi in v zgodnjem žarnogrobiščnem obdobju (Bd C–Bd D; morda tudi Bd B). Hiše, grajene s stojkami, so stale v osrednjem delu najdišča, medtem ko so bile severno in južno od njih odkrite večje jame nepravilnih oblik. Rezultati datiranja 14C po postopku AMS kažejo, da je jama kulture Kisapostág iz druge polovice 3. tisočletja pr. n. št., jami iz horizonta pramenaste keramike sta okvirno iz prve tretjine 2. tisočletja pr. n. št., edina datirana jama iz horizonta Oloris-Podsmreka pa iz 15. ali 14. st. pr. n. št.

Žarna grobova kulture Somogyvár-Vinkovci z najdišča Slivnica 3B pri Mariboru

Gojko Tica — 2024-06-14

V članku sta predstavljena grobova, ki sta bila na najdišču Slivnica 3B odkrita ob gradnji avtoceste Slivnica–Draženci. Na najdišču sicer prevladujejo rimskodobni ostanki, tako naselbinski kot grobovi, nekaj je bilo tudi ostankov zgodnjesrednjeveških zemljank, žarna grobova 12 in 13 pa predstavljata najstarejši najdbi. Na podlagi primerjave najdb ju lahko uvrstimo v kulturo Somogyvár-Vinkovci iz sredine 3. tisočletja pr. n. št., v prehodno obdobje med bakreno in bronasto dobo.

Trenutna spoznanja o srednje- oz. poznobronastodobnem in starejšehalštatskodobnem grobišču Kainach pri Wildonu (avstrijska Štajerska)

Christoph Gutjahr — 2024-06-14

Grobišče v Kainachu pri Wildonu na avstrijskem Štajerskem, datirano v čas od pozne faze srednje bronaste dobe do starejšega halštatskega obdobja, je bilo odkrito leta 2004 in raziskovano v več etapah (društvo Kulturpark Hengist). Skupno je bilo izkopanih več kot 28.000 m2 površine, odkritih je bilo približno 240 žganih grobov. Do zdaj je bilo re- stavriranih okrog 15 % grobnih pridatkov, med drugim iz grobov 186, 226, 114, 42, 30, 93, 70 in 102, pa tudi iz groba 120 ter najdba 226, ki jih na tem mestu navajamo v kronološkem zaporedju. Območje med rekama Mura in Kainach je bila ritualna pokrajina, ki se je skozi stoletja spremenila v velik grobiščni prostor. Za razumevanje pozne faze srednje bronaste dobe in zgodnjega oz. starejšega žarnogrobiščnega obdobja na avstrijskem Štajerskem sta izjemno pomembna grobova 186 in 226. Grobni pridatki iz groba 42 v Kainachu vzbujajo posebno pozornost, saj kažejo na stike s kulturno skupino Laugen-Melaun.

Bronastodobna najdišča v Zgornji Dravinjski in Savinjski dolini ter na Kozjanskem

Maja Bricelj — 2024-06-14

V članku so predstavljena bronastodobna najdišča in tista na prehodu v starejšo železno dobo s prostora Zgornje Dravinjske in Savinjske doline ter Kozjanskega. V Zgornji Dravinjski dolini sta imeli v bronasti in starejši železni dobi dominantni vlogi naselbini Brinjeva gora in Ljubična nad Zbelovsko goro. Večji poudarek je namenjen Zgornji Dravinjski dolini in poznobronastodobni naselbini na Blatu pri Slovenskih Konjicah. To je bil kratkotrajen zaselek z manjšimi stavbami, s prevladujočim živinorejsko–poljedelskim gospodarstvom in z večjo ter od naselbine Blato odmaknjeno vodno jamo, ki jo interpretiramo kot kraj nepovratnega odlaganja predvsem keramičnih posod iz horizonta mlajše kulture žarnih grobišč. V jami so bili tudi večji prodniki, živalske kosti, drobci oglja in lesa, na dnu jame pa je ležalo potopljeno razmeroma dobro ohranjeno hrastovo deblo.

Dolge njive - Draga: rimski Crucium? Rimska naselbina na Dolenjskem

Katarina Udovč — 2024-06-14

V prispevku so predstavljena arheološka najdišča v okolici Bele Cerkve, podrobneje izsledki izkopavanj iz leta 2002, ko smo pri raziskavah na različnih lokacijah (Dolge njive, Draga 1, Draga 2 in Draga 3) dokumentirali del trase ceste, zidane temelje objektov, večje število vkopov za stojke, grobišče in naselbinsko gradivo iz rimske dobe. Povzeli bomo tudi hipoteze o domnevnih lokacijah rimske poštne postaje Crucium. Domnevamo, da smo odkrili rimski Crucium, ki je bil poseljen oziroma v funkciji od 1. do 4. st. n. št.

Zavetni daritvi v Pretoriju Latobikov (Trebnje)

Uroš Bavec — 2024-06-14

Rimskodobno naselje Praetorium Latobicorum je ležalo ob pomembni itinerarski cesti Aquileia–Emona–Neviodunum–Romula–Siscia, na območju današnjega Trebnjega. Ime je dobilo po okoliškem prebivalstvu, keltskih Latobikih, ki so naseljevali tudi prostor Trebnjega. O vlogi beneficiarne postaje pričajo itinerarji, miljniki in epigrafski spomeniki.

Članek obširneje obravnava jami, v kateri so bili ob gradnji novih objektov položeni posebej izbrani predmeti. Gre za zavetna zakopa simbolnih predmetov za zaščito doma in uspešno poslovanje. V preprosti jami ob livarski delavnici so bili deli hitre tehtnice, vilice za žar in krožnik, vsi predmeti izvirajo iz zgodnjerimskega obdobja. V drugi jami so bili dragocenemu kipcu Herkula pridani kuhinjski lonci, bronast zvonček, železen ključ in kamnit brus. Ta zavetna daritev je bila vkopana v 4. st. ob objekt pralnice (fullonica) ali celo barvarne (tinctoria), v katerem so se poleg številnih novcev ohranili tudi železni stilusi in delavniške svinčene etikete (tesserae plumbeae).

Arheobotanična analiza po presoji odvzetih vzorcev z eneolitskega kolišča Stare gmajne: mah, polnila posod in leseni artefakti

Tjaša Tolar — 2024-06-14

Arheobotanično sta bila raziskana dva konteksta vzorcev s kolišča Stare gmajne: prepleti mahov in polnila posod. Opravljene so bile tudi lesnoanatomske analize nekaterih lesenih najdb in oglja. Poleg nabiranja gozdnega mahu dveh vrst, makroostanki rastlin v analiziranih vzorcih dokazujejo prehrano kot tudi okoljsko rastje v eneolitiku (3521−3366 cal BC). Ugotovljen je velik pomen nabiranja divjih rastlin in gojenja šest vrst kultivarijev. Rezultati, predstavljeni v pričujočem članku, kažejo pomembne razlike med obema izkopanima sondama kot tudi med različnimi stratigrafskimi enotami. Vprašanja, kot sta, ali lahko z rastlinskimi makroostanki dokažemo spremembe v nivoju vode in ali lahko ugotovimo, kje (npr. ob obali ali ne) so stala kolišča, bodo zagotovo predmet nadaljnjih arheobotaničnih raziskav tako stratigrafskih in profilnih stolpcev kot tudi sistematično odvzetih vzorcev sedimenta iz obeh sond (4 in 5). Lok, čeprav manjših dimenzij, je izdelan iz lesa tise. Leseni obročki so izdelani iz leske. Pomemben zaključek pričujoče študije je dokaz o dandanašnji izjemni ogroženosti arheoloških organskih ostankov v tleh Ljubljanskega barja.

Svetila iz tako imenovane škofijske cerkve na Kirchbichlu nad Lavantom (Lienz, Avstrija)

Julia E. Rabitsch — 2024-06-14

Raziskave zgodnjekrščanskih cerkva na poznoantični višinski naselbini Kirchbichl nad Lavantom (Lienz, Avstrija) trajajo že skoraj stoletje. V zadnjih letih (2017–2021) so na ruševinah tako imenovane škofijske cerkve potekali obsežni konservatorski posegi. V tem obdobju so bila v notranjosti zgodnjekrščanske cerkve izvedena ciljna izkopavanja za boljše razumevanje gradbenih faz in njihovo datiranje. Poleg novih vpogledov v stavbno zgodovino je bilo odkritih tudi precej drobnih najdb, ki ponujajo nove podatke o cerkveni notranjosti. V prispevku predstavljamo predmete, povezane z osvetljevanjem.

Nova spoznanja o veliki semiurbani poznoantični utrjeni naselbini Sv. Pavel nad Vrtovinom

Slavko Ciglenečki — 2024-06-14

Utrjena višinska naselbina na Sv. Pavlu nad Vrtovinom je znana že vse od leta 1866, a je bila dolgo razumljena zgolj kot prazgodovinsko gradišče. Sondiranja v letu 1966 so potrdila obstoj poznoantične utrjene naselbine in nakazala gosto poselitev v njenem severnem delu. Lidarsko skeniranje površja, terenski obhodi in različni zračni posnetki so v zadnjem času razkrili poleg številnih manjših enoprostornih hiš na severni polovici platoja še veliko različno oblikovanih bivalnih zgradb na južni polovici. Predstavljen je pregled na najdišču vidnih obrambnih in bivalnih struktur ter pod naselbino stoječega vodnega stolpa. Pod sedanjo cerkvijo Sv. Pavla se nakazuje večja dvojna zgodnjekrščanska cerkev z dobro prepoznavnima prezbiterijema, enoladijska cerkev z narteksom in baptisterijem pa je vidna tudi na južni strani naselbine. Bivalna, sakralna in obrambna arhitektura kaže na veliko semiurbano naselbino z osrednjimi upravno-religioznimi funkcijami. V drugi polovici 5. in 6. st. se je vanjo zateklo romansko prebivalstvo Vipavske doline.

Potencial interdisciplinarnih raziskav človeških skeletnih posmrtnih ostankov: četverni grob s poznoantičnega grobišča Bled – Pristava

Tamara Leskovar — 2024-06-14

Analize človeških tkiv iz arheoloških kontekstov pomembno pripomorejo k razumevanju posameznikov in družb v preteklosti. Na primeru četvernega groba 336–339 s poznoantičnega grobišča Bled – Pristava predstavljamo potek in rezultate celostne interdisciplinarne raziskave, ki združuje nekaj pri raziskovanju skeletnih tkiv najpogosteje izvedenih analiz, rezultate teh pa povezujemo v širši arheološki in zgodovinski kontekst.

Na podlagi zbranih podatkov je mogoče sklepati, da so bili štirje pokojniki, oče s hčerama in sinom, v skupni grob položeni sočasno in premišljeno, morda zaradi posebnih okoliščin ob smrti. Grobni pridatki postavijo kontekst v sredino 6. st., radiokarbonsko datiranje pa v čas 5. in prve polovice 6. st. Analize stabilnih izotopov kažejo nihanja v prehrani skozi različna življenjska obdobja, povezana s spremembo prehrane in fiziološkim stresom. Rezultati interdisciplinarne študije, izvedene na posmrtnih ostankih štirih oseb, prikazujejo, kako se različne analize dopolnjujejo in/ali med seboj potrjujejo, kako velik je njihov domet pri razumevanju življenja in smrti obravnavanih oseb ter kakšen je njihov potencial za razumevanje življenja celotnih skupnosti v določenih zgodovinskih obdobjih.

Poznoantična višinska naselbina Zidani gaber nad Mihovim. Sondiranje leta 2017, arheološka interpretacija lidarskih podatkov in analiza drobnih najdb

Vesna Tratnik — 2024-06-14

Z arheološko interpretacijo lidarskih podatkov in terenskim delom smo raziskovali obseg in tloris poznoantične naselbine. Določili smo potek obodnega zidu ter število in obliko stavb, prepoznali cisterno in cerkev. S sondiranjem smo ugotovili posamezne konstrukcijske detajle in na tlaku ene izmed stavb odkrili zoglenele ostanke kulturnih rastlin. Kronologija poselitve se opira na tipokronološko analizo predmetov; prvo zanesljivo poselitev nakazujejo predmeti iz 4. st. in z začetka 5. st., povezujemo jih z opremo vojakov in uradnikov. Največjo poselitev nakazuje veliko število arheoloških predmetov s konca 5. st. in začetka 6. st. Glede na način gradnje stavb v strnjenih nizih in omejen prostor domnevamo, da so večino prepoznanih objektov zgradili v tem obdobju. Posamezne drobne najdbe povezujemo z Germani, dele vojaške opreme oficirjev in poveljnikov ter pečat s portretom Justinijana I. pa z bizantinsko vojsko in upravo.