Arheološki vestnik https://ojs.zrc-sazu.si/av <p>Arheološki vestnik je bil ustanovljen leta 1950 kot slovenska znanstvena revija za področje arheologije z interdisciplinarno in mednarodno usmeritvijo. Revijo izdaja Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, v soizdajateljstvu s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.</p> <p>Print ISSN: 1581-1204<br>Online ISSN: 0570-8966</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI Arheološki vestnik 1581-1204 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/av/prispevki">Prispevki</a></p> Orinjasjenske koščene konice iz Potočke zijalke https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8782 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Zbirka 134 orinjasjenskih koščenih konic z masivno bazo iz Potočke zijalke je po 90 letih od odkritja še vedno največja takšna zbirka v Evropi. Konice, ki so bile večkrat predmet različnih raziskav, so bile najdene v dveh plasteh na dveh lokacijah z različnim bivalnim in sedimentacijskim mikrookoljem. Glede na vzdolžni presek konic sta z velikim številom primerkov v obeh plasteh in na obeh lokacijah zastopana dva različna tipa konic: ploščat in vretenast, ki se razlikujeta tudi po tehničnih lastnostih. S po enim primerkom je zastopanih nekaj monotipov, med katerimi je tudi t. i. tip mladečke konice. Sto sedemnajst konic obeh glavnih tipov je tokrat prvič sistematično analiziranih z uporabo standardnih parametričnih in neparametričnih statističnih postopkov na podlagi kombinacij 20 znakov: 9 metričnih in 11 opisnih. Glede na izsledke analiz je predlagana vrsta novosti o domnevnih razvojno-tehničnih izboljšavah konic, načinu nasaditve, popravilu poškodb, izdelavi nastavkov za večje konice in pomenu zarez na robovih nekaterih konic. Avtorja ugotavljata, da gre pri tipu vretenastih konic Potočke zijalke za tehnično izpopolnjeno obliko konice z masivno bazo, ki si upravičeno zasluži naziv konica Potočka zijalka ali olševska konica.</p> </div> </div> </div> Matija Turk Ivan Turk Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.01 Sledovi poselitve iz zgodnje bakrene dobe v Hočah https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8783 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku so celovito predstavljeni sledovi poselitve iz zgodnje bakrene dobe, odkriti v letih 1988 in 1989 ob gra- dnji orglarske delavnice v Spodnjih Hočah. Raziskave so med drugim razkrile pet naselbinskih jam, jame za stojke ter lončenino in kamnita orodja iz tega časa. Keramično gradivo kaže tehnološke, oblikovne in ornamentalne značilnosti lasinjske kulture in ne odstopa od gradiva, ki ga poznamo iz sočasnih bližnjih naselij v Podravju in Dravinjskih goricah. Povezave se kažejo predvsem s sočasnimi naselji na Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem, v nekoliko manjši meri z naselji v Prekmurju in na zahodnem Madžarskem.</p> </div> </div> </div> Bine Kramberger Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/ 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.02 Bronastodobni jantar na zahodnem in srednjem Balkanu https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8785 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku se avtor ukvarja s problematiko dotoka jantarja na zahodni in srednji Balkan v času bronaste dobe (natanč- neje okoli 1600–900 pr. n. št.) ter njegovim kroženjem med regijami tega območja. Razpoložljivi podatki, povezani s to temo, so bili analizirani z uporabo različnih računskih metod. Predhodno tipološko opredeljene jantarne jagode kažejo kronološke razlike, kar omogoča delitev na dva glavna sklopa, ki ju je mogoče pripisati srednji in mlajši oz. pozni bronasti dobi. Nekatere oblike so v uporabi v obeh obdobjih. Za številne tipe je značilen omejen obseg razprostranjenosti, ki verjetno govori za lokalno proizvodnjo. Tipe jantarnih jagod avtor primerja tudi z jantarnimi izdelki s sosednjih območij z jantarjem. Izbrani predmeti, ki se pojavljajo skupaj z jantarjem, dodatno osvetljujejo notranjo dinamiko kroženja jantarja in kažejo na potencialne udeležence izmenjave.</p> </div> </div> </div> Mateusz Cwaliński Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.03 Nove najdbe fibul vrste Jezerine iz Poljske https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8786 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Med arheološkimi izkopavanji na najdišču Kleszewo, enem izmed grobišč przeworske kulture na območju vzhodne Mazovije na vzhodu Poljske, so bile v dveh grobovih iz konca poznega predrimskega obdobja odkrite tri fibule vrste Jezerine. Vse tri so atipične oblike s trikotnim lokom in v enem primeru z rebrom na spodnjem delu loka. Primerjave jim lahko iščemo v severovzhodni Italiji in južni Panoniji (današnji Slovenija in Hrvaška). Najdbe tovrstnih fibul na območjih severno od Karpatov lahko povezujemo s stiki na dolge razdalje, domnevno v zvezi s trgovino z jantarjem.</p> </div> </div> </div> Marcin Woźniak Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.04 Najpomembnejša antična mesta balkanskih provinc in obeh Panonij https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8787 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Rimska mesta balkanskih in podonavskih provinc so bila doslej le redko del raziskav širših mestnih mrež. Namen prispevka je prepoznati glavne značilnosti mestnih sistemov in na podlagi najpomembnejših mest provincialne mestne hierarhije poiskati njihovo vpetost v ekonomijo provinc v času severske dinastije. Avtor se osredotoča na primerjavo velikosti prvorazrednih mest z ostalimi naselbinami, upošteva pa tudi njihovo lego in kmetijsko bogastvo zaledja. Ugotavlja, da moramo obravnavano območje glede na ekonomske vire razumeti kot obrobje rimskega imperija. Glavna bogastva obravnavanih provinc so bili namreč les, volna, ruda in delovna sila, kar se jasno izraža tudi v osnovnih geografskih parametrih prvorazrednih mest: v njihovi relativno skromni velikosti, obrobni legi in vojaški naravi.</p> </div> </div> </div> Damjan Donev Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.05 Zakladna najdba solidov iz hipogeuma z viminacijske nekropole Pećine (Srbija) https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8788 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Pri novejših zaščitnih arheoloških raziskavah južnih viminacijskih grobišč je bila leta 2016 na nekropoli Pećine v eni od raziskanih monumentalnih grobnic (G 5868) odkrita zakladna najdba sedmih solidov. Zaklad vsebuje novce Honorija in Teodozija II., ki so bili kovani med letoma 403 in 408 oziroma 430 in 440. Poleg zaklada je bilo v memoriji, ki je bila žal izropana že v antiki, odkritih še 23 posamičnih novcev iz časa od Aleksandra Severa (222–235) do začetka 5. stoletja. Zaščitna arheološka izkopavanja na območju južnih grobišč potekajo z nekaj prekinitvami že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta zakladna najdba zlatih novcev pa je v obdobju štiridesetih let šele druga te vrste z vseh viminacijskih nekropol.</p> </div> </div> </div> Mirjana Vojvoda Saša Redžić Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.06 Rimski steber z rdeče barvanim ometom iz Emone https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8789 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Arheološka izkopavanja, ki so leta 1999 potekala v Ljubljani, v inzuli XXVII Emone, so odkrila ostanek trupa stebra z organskim jedrom, postavljenega na kamnito plinto. V prispevku predstavljamo najdbo, njen arheološki kontekst in morebitne analogije, mineraloško-petrografsko sestavo ometa, tip pigmenta ter analizo naravnega kamna, uporabljenega za plinto. Od trupa stebra je ostal le zunanji del iz ometa, nanesenega v štirih plasteh in barvanega z rdečo okro, v notranjosti pa se je ohranil odtis trstičja. Plinta je pravokotni blok, narejen iz lokalnega spodnjejurskega oolitskega apnenca, verjetno z območja Podpeči. Oblika stebra kaže, da bi bil lahko del portika ali peristila, arheološki kontekst pa nakazuje povezavo z bazenom oz. kopališčnim kompleksom v tem delu poznorimske Emone.</p> </div> </div> </div> Andreja Maver Bernarda Županek Maja Gutman Levstik Dragomir Skaberne Sabina Dolenec Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.07 Burgbichl pri Irschnu na avstrijskem Koroškem https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8791 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Poznoantično višinsko naselje Burgbichl pri Irschnu v dolini Drave na avstrijskem Koroškem je bilo do sedaj raziskano v dveh arheoloških akcijah. Burgbichl leži na križišču ene glavne poti v jugovzhodnih Alpah – poti po Dravski dolini – in prečne poti, ki poteka iz Italije čez prelaz Gailpass (Gailbergsattel). Ker hrib kasneje ni bil poseljen, so antične zgradbe izredno dobro ohranjene: na severu obkroža približno hektar veliko poselitveno območje masiven obodni zid. Delno so bili izkopani deli vhoda in obzidja, velika stanovanjska stavba, dve obrtni območji, vodni zbiralnik in zgodnjekrščanska cerkev. V cerkvi s prizidkom na vzhodu sta ugotovljeni dve gradbeni fazi. Pomemben je dokaz o uporabi marmorja na več mestih: za prag, stopnico in okrasitev prezbiterija. V osrednjem delu prezbiterija je jama za relikviarij. Doslej sta bila odkrita dva grobova – eden v grobnici.</p> <p>Pri poznoantičnih najdbah iz 5. in 6. st. gre za tipičen spekter, znan s sočasnih najdišč, z množico grobe keramike, posameznimi uvoženimi kosi keramike, novci in fibulami. Posebnost je koščena pasna spona, okrašena s koncentričnimi krožci s pikami. Na več mestih na hribu so vidni ostanki starejše uporabe prostora, tudi med najdbami je veliko predmetov iz rimskega imperialnega obdobja. Razumevanje teh starejših najdb v povezavi z očitno aktivnostjo na najdišču v obdobju od 1. do 3. st. bo vsekakor med glavnimi cilji prihodnjih raziskav.</p> </div> </div> </div> Barbara Kainrath Gerald Grabherr Christian Gugl Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.08 Analize stekla s poznoantične višinske postojanke Korinjski hrib nad Velikim Korinjem https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8792 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Analizirali smo vzorce steklenih posod in okenskega stekla s poznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju. Steklene najdbe s tega najdišča, datiranega v 6. st., kažejo značilen, vendar omejen spekter posod, predvsem kozarce brez noge, kozarce na nogi in okensko steklo. Rezultati arheometričnih analiz so pokazali nepričakovane sredozemske sestave steklenih mas, ki nakazujejo, da je bilo najdišče lahko vpeto v bizantinsko trgovsko mrežo ali sistem vojaške oskrbe.</p> </div> </div> </div> Tina Milavec Žiga Šmit Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.09 Sv. Jurij na Legnu – zgodnjesrednjeveška cerkev in grobišče https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8793 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Med raziskavami v notranjosti današnje podružnične cerkve Sv. Jurija na Legnu pri Slovenj Gradcu so bili odkriti ostanki zgodnjesrednjeveške cerkve in grobišča. Zgodnjesrednjeveška cerkev je pravokotnega tlorisa, na vzhodni strani ima polkrožno apsido, ki je na zunanji strani pravokotno obzidana, na zahodni strani pa vhodno vežo. Okrog cerkve se je širilo sočasno grobišče. Večina grobov je bila odkrita v notranjosti današnje cerkve. Zgodnjesrednjeveški grobovi so bili močno poškodovani med gradnjo romanske cerkve, z njenimi kasnejšimi prezidavami ter srednjeveškimi in novoveškimi pokopi. Kljub temu nekatere grobne celote in posamični predmeti omogočajo datacijo cerkve in pripadajočega grobišča v čas zadnje tretjine 9. in predvsem v 10. st. Predhodnica Sv. Jurija je tako ena redkih raziskanih zidanih cerkva iz tega obdobja na območju jugovzhodnih Alp.</p> </div> </div> </div> Zvezdana Modrijan Mira Strmčnik Gulič Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.10 Ostanki velikih sesalcev holocenske starosti iz jame Stenašca/Grotta dell’Edera na Tržaškem Krasu (izkopavanja v letih 1990–2001) https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8794 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Predstavljeni so rezultati zooarheološke in tafonomske analize ostankov velikih sesalcev iz jame Stenašca/Grotta dell’Edera) na Tržaškem Krasu. Najstarejše človekove sledi so datirane v mezolitik (sovterjen). Ljudje so se namreč v jami občasno zadrževali že v predborealu, intenzivneje pa so jo začeli obiskovati v borealu in v začetku atlantika. Zadnja faza prisotnosti mezolitskih skupin je časovno umeščena v kastelnovjen. Označujejo jo ostanki domačih in lovnih živali, pri čemer večji del kosti izkazuje sledi neposredne izpostavljenosti vremenskim pojavom. To bi lahko pričalo o razmeroma počasnem odlaganju omenjene plasti, ki je povzročilo nastanek palimpsesta, vendar bi dokončna razjasnitev problematike terjala več geoarheoloških podatkov. Za skupek živalskih ostankov iz neolitskih in eneolitskih plasti je značilna očitna prevlada kosti in zob drobnice, pa tudi postopna rast števila najdb domačega prašiča in goveda. Na podlagi prisotnosti posameznih kosti ovčjih in/ali kozjih zarodkov je mogoče sklepati na naraven pogin teh živali. Slednje kliče k previdnosti pri oceni starostnih profilov domestikatov z najdišč, ki so bila uporabljana kot staje.</p> </div> </div> </div> Francesco Boschin Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.11 Dolenjska halštatska skupina https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8796 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Dolenjska kulturna skupina je ena izmed bolje raziskanih predelov jugovzhodnoalpske halštatske kulture, ki obsega poleg Dolenjske tudi Belo krajino in Gorjance/Žumberak ter Posavje in Zasavje. Solidno osnovo zanjo predstavlja krono- loška shema, ki jo je predložil S. Gabrovec in ki je bila dopolnjena predvsem s strani njegovih učencev. Bistveno nova so spoznanja, ki so jih prinesle raziskave o poselitvi teritorija dolenjske skupine, o njenih naselbinah ter utrdbah ter njeni organiziranosti. Nove vidike so odprla tudi novejša arheološka izkopavanja, zlasti gomilnih nekropol v Novem mestu in Budinjaku. Pogrebni običaji, kot se odražajo v različnih načinih pokopavanja (žgani, skeletni) in v različnih velikostih in strukturiranosti gomil (gomile z majhnim ali večjim številom grobov, gomile s centralnim grobom ali brez, gomile z grobovi v koncentrično razporejenih krogih, gomile z različno usmerjenostjo grobov ipd.) kažejo na kompleksnost halštatske družbe, na njeno socialno razslojenost in verovanjske predstave. Hkrati pa se dolenjska halštatska skupina skozi grobne pridatke kaže kot izrazito vojaško organizirana družba v primerjavi z drugimi skupinami jugovzhodnoalpskega halštatskega kroga.</p> </div> </div> </div> Biba Teržan Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.12 Nova spoznanja o poselitvi Dolenjske v starejši železni dobi https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8797 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Članek obravnava poselitev jugovzhodne Slovenije v starejši železni dobi. Ker je bila problematika že predstavljena v samostojni publikaciji, smo v pričujoči razpravi na kratko povzeli znane ugotovitve in jih soočili z novimi podatki. Na ta način je bilo mogoče preveriti uporabnost metod in napovednih modelov, uporabljenih pred poldrugim desetletjem.</p> <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>The available evidence on the settlement of south-eastern Slovenia in the Early Iron Age was comprehensively discussed in a book published more than a decade ago. This contribution re-examines the topic in light of new discoveries and also with the aim of assessing the reliability of the methods and predictive modelling used in the past.</p> </div> </div> </div> </div> </div> </div> Janez Dular Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.13 Poselitev Bele krajine v prvi polovici 1. tisočletja pr. n. št. v luči novih raziskav https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8798 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Arheološke raziskave v zadnjih petnajstih letih dopolnjujejo naše poznavanje poselitve in razumevanje pokrajine v Beli krajini v pozni bronasti in starejši železni dobi. Raziskave vključujejo več pristopov, predvsem terenske preglede in pedološke analize ter radiokarbonsko datiranje vzorcev z izkopavanj. Opravljene so bile tudi analize podatkov zračnega lidarskega snemanja, slednje ponuja velik potencial za razkrivanje razsežnosti poselitve na pogozdenih območjih hribovitih obronkov ter nižinskega krasa v Beli krajini, pa tudi nove poglede na že znana arheološka najdišča.</p> <p>V prispevku je posebna pozornost posvečena pomenu omenjenih pristopov pri terenskih raziskavah, opravljenih v mestnem jedru Črnomlja (1995–2008), na zahodni črnomaljski obvoznici (2004–2009) ter Dragatuškem polju (2000– 2019), ki so razkrili vzorce in podrobnejšo sliko poselitve v pozni bronasti in starejši železni dobi ter prazgodovinske rabe prostora na območju Črnomlja in Dragatuškega polja.</p> </div> </div> </div> Philip Mason Dimitrij Mlekuž Vrhovnik Katarina Udovč Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.14 Podzemelj – železnodobno središče v Beli krajini v luči novih raziskav https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8799 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V prispevku predstavljamo železnodobno središče v Podzemlju. Kronološki pregled starih raziskovanj naselja in pripadajočih grobišč dopolnjujemo s predstavitvijo prvih rezultatov novih naselbinskih izkopavanj na južnem vrhu Kučarja, kjer sta bili odkriti dve stopnji halštatske poselitve. Prvič so bile raziskane ostaline obrambnega nasipa, najverjetneje ruševine zidu, s katerim je bil južni vrh obdan šele v mlajši fazi. Na tem območju so bile ohranjene tudi sledi poselitve iz mlajše železne dobe.</p> <p>Raziskave na južnem vrhu Kučarja in odkritje grobišča na Pezdirčevi njivi na zahodni strani naselja pomembno dopolnjujejo naše vedenje o razvoju železnodobnega središča v Podzemlju.</p> <p>Na grobišču, najverjetneje planem, ki še ni v celoti raziskano in zamejeno, sta bili odkriti dve skupini grobov, ki ju datiramo na sam konec halštatskega obdobja in v mlajšo železno dobo, pri čemer slednja nedvomno sodi v viniško kulturno skupino.</p> <p>Obe raziskavi sta še v teku in bosta celovito predstavljeni v prihodnjih letih.</p> </div> </div> </div> Lucija Grahek Otmar Kovač Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-01 2020-07-01 71 10.3986/AV.71.15 Nove najdbe iz starejše železne dobe iz Zagorja ob Savi in Save pri Litiji https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8800 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Arheološki strokovni javnosti je Zagorje ob Savi znano že več kot stoletje, odkar so konec 19. stoletja naključno odkrili grobove iz starejše železne dobe. Leta 2011 so tod potekala zaščitna arheološka izkopavanja, ki so doprinesla k poznavanju najdišča in pokazala na njegov pomen. Odkritih je bilo 9 skeletnih grobov, od katerih sta bila dva otroška, dva ženska in pet moških. Izstopata grob z bronasto pasno garnituro ter grob z dobro ohranjenim ženskim okostjem in pridanimi jantarnimi jagodami, bronastim lasnim obročkom, kačasto fibulo ter lončkom. Odkrite so bile še druge najdbe, ki kažejo, da je na istem prostoru v pozni bronasti oziroma zgodnji železni dobi obstajala naselbina.</p> <p>Najdbi fibule in sulice, odkriti nad Savo pri Litiji, dodatno osvetljujeta fenomen planega skeletnega pokopa, ki se je ob koncu halštatskega obdobja uveljavil v Zasavju.</p> </div> </div> </div> Miha Murko Matej Draksler Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.16 Interdisciplinarne raziskave železarskega središča Cvinger pri Dolenjskih Toplicah iz starejše železne dobe https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8803 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Prazgodovinski kompleks Cvinger pri Dolenjskih Toplicah leži na strateški točki na prehodu med Dolenjsko in Belo krajino. Tukaj odkrite najdbe so imele pomembno vlogo pri opredelitvi mlajšega halštatskega obdobja v jugovzhodnih Alpah. Prav tako pomembno je odkritje železarsko-talilniškega območja.</p> <p>V zadnjih letih pa je bil Cvinger predmet interdisciplinarnih raziskav, ki so povezale sodobne tehnike daljinskega zaznavanja, kot so zračno lasersko skeniranje in geofizikalne meritve, s tradicionalnimi arheološkimi metodami. Rezultati so pripeljali do novih dognanj o celotnem kompleksu, vključno z natančnejšo datacijo talilniškega območja, pridobljeno z metodo arheomagnetnega datiranja.</p> </div> </div> </div> Matija Črešnar Branko Mušič Barbara Horn Manca Vinazza Tamara Leskovar Samuel E. Harris Catherine M. Batt Nejc Dolinar Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.19 Poznohalštatska grobova s Kovka nad Hrastnikom v Zasavju https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8802 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Leta 2015 je bila v Vrtači pod vrhom hriba Kovk nad Hrastnikom naključno odkrita skupina kovinskih predmetov, ki vključuje negovsko čelado, kavljasto pasno spono in druge dele pasne oprave ter tulasto sekiro. Predmete je pridobil Pokrajinski muzej Celje, ki je avgusta 2016 izvedel kontrolno izkopavanje. Odkrit je bil skeletni grob bojevnika z dodatnimi deli pasne oprave, odlomkoma fibule in sulične osti ter stekleno jagodo. Tik ob njem je bil izkopan skeletni grob dekleta z ogrlico iz steklenih jagod, zapestnicama in nanožnicama ter nožičkom.</p> <p>Med predmeti izstopata negovska čelada različice Vače slovenske vrste in pasna oprava vrste Kovk z izjemno kavljasto spono. Najmlajši grobni pridatki določajo čas pokopa obeh oseb v starejšem delu negovske stopnje.</p> <p>Grobova pripadata planemu grobišču pod manjšo utrjeno naselbino na vrhu Kovka. Skupaj s skupino gomil na ledini Grobišče pri Kovku dopolnjujeta vedenje o železnodobni poselitvi Zasavja.</p> </div> </div> </div> Dragan Božič Andrej Gaspari Darja Pirkmajer Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.18 Interdisciplinarna študija človeških ostankov s starejšeželeznodobnega grobišča v Zagorju ob Savi https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8801 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Prispevek predstavlja dognanja interdisciplinarne raziskave človeških kostnih ostankov, odkritih leta 2011 na grobišču iz starejše železne dobe na Cesti Borisa Kidriča v Zagorju ob Savi. Študija je del obsežnejšega projekta osteoloških in izotopskih analiz kostnih ostankov iz bronaste in železne dobe (14–4. st. pr. n. št.) z območij Slovenije in Hrvaške.</p> <p>Osteološka raziskava šestih oseb je pokazala, da gre za ostanke enega mlajšega odraslega moškega, enega zrelega odraslega moškega in dveh zrelih odraslih žensk ter dveh otrok nedoločljivega spola. Pri vseh šestih osebah so bile na kolagenu, pridobljenem iz kosti in/ali dentina, opravljene analize stabilnih izotopov ogljika in dušika. Na podlagi rezultatov lahko pri vseh osebah sklepamo na kopensko prehrano, ki vključuje živalske proteine (meso in/ali mlečne izdelke) in rastlinske sestavine tako iz rastlin C3 kot C4.</p> </div> </div> </div> Rebecca Anne Nicholls Jo Buckberry Matija Črešnar Ian Armit Philip Mason Hannah Koon Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.17 Pod površino polnoročajnih mečev železnodobne dolenjske skupine https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8804 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>V članku so predstavljeni rezultati rentgenske spektroskopije ročajev štirih polnoročajnih bronastih mečev starejše železnodobne dolenjske skupine. Rentgenski posnetek ročaja meča iz Podzemlja (8. st. pr. n. št.) dokazuje, da so ga priložili v grob po najmanj dveh popravilih. Trn antenskega meča z Vinjega vrha (8. st. pr. n. št.) je bil drugače kot pri podzemeljskem ulit skupaj z ročajem in ni ostanek zaključka rezila. Meč iz Save pri Krškem se po bimetalnosti navezuje na antenske meče iz jugovzhodne Evrope iz 9. oziroma 8. st. pr. n. št. Rentgenski posnetek nakazuje, da je bil bronast ročaj meča ulit neposredno na trnast zaključek železnega rezila. Rezilo meča z Vira pri Stični (7. st. pr. n. št.) se zaključi v spodnjem delu ročaja, kjer je pričvrščeno z zakovicama. V treh luknjicah na osrednjem delu ročaja ni več zakovic za pritrditev rezila. Prvotno rezilo so zamenjali z drugim, le plitvo vdetim v ročaj. Meč ni primeren za sekanje, temveč so ga uporabljali kot vbodni meč.</p> </div> </div> </div> Peter Turk Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.20 Nove risbe figuralnih upodobitev na situlah z Vač in Magdalenske gore ter iz Valične vasi https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8805 <div class="page" title="Page 1"> <div class="layoutArea"> <div class="column"> <p>Različni povodi so botrovali ponovnemu risanju treh situl. V članku je predstavljen način dela, ki je kombinacija klasičnega risanja in dopolnjevanja z računalniškim programom. Podana so opažanja o odkritih in popravljenih večjih in manjših netočnostih iz predhodnih risb. Na situli z Vač so bile posebne pozornosti deležne oven kot žrtvena žival in osebe, upodobljene s šestimi prsti, na situli z Magdalenske gore pa igralec na liro in nekatere spremembe, ki so na njej nastale pri konzervaciji.</p> </div> </div> </div> Ida Murgelj Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 10.3986/AV.71.21 Giuliano Righi (1937–2019) https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8806 <p>.</p> Mitja Guštin Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Brigitta Mader: Die Prähistorische Kommission der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 1878−1918, 2018 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8808 Janez Dular Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Paola Piana Agostinetti (eds.): Celti d’Italia, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8810 Mitja Guštin Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Giovanne Gambacurta, Angela Ruta Serafini: I Celti e il Veneto, 2018 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8811 Mitja Guštin Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Rosa Roncador: Celti e Reti, 2017 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8812 Mitja Guštin Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Petra Goláňová: The Early La Tène Period in Moravia, 2018 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8813 Dragan Božič Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Goranka Lipovac Vrkljan, Ana Konestra (eds.): Pottery Production, Landscape and Economy of Roman Dalmatia, 2018 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8814 Tina Berden Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71 Tamás Bezeczky (ur.): Amphora research in Castrum Villa on Brijuni Island, 2019 https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8815 Tina Berden Copyright (c) 2020 ZRC SAZU in avtorji https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0 2020-07-02 2020-07-02 71