Kategorialne pomenske lastnosti in tipologiziranje slovarske večpomenskosti
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.5.1.03Ključne besede:
ddPovzetek
Kategorialni slovarski pomen je poleg denotativnega pomena prepoznan kot obvezna samostojna sestavina slovarskega pomena. Definiran je kot zbir kategorialnih pomenskih sestavin, obstoječih kot npr. lastnost spola pri samostalniku, vida pri glagolu ipd. Tako definiran kategorialni pomen omogoča, da se kot merilo za tipologiziranje slovarske večpomenskosti upoštevajo spremembe na ravni vsebovanih kategorialnih pomenskih sestavin pri motiviranjsko povezanih pomenih večpomenskega leksema (npr. Po {števno+) + Pm {števno-)). V sestavku predstavljena tovrstna tipologizacija samostalniškega gradiva se omejuje na upoštevanje dveh kategorialnih pomenskih lastnosti: števnosti in človeškosti.
Prenosi
Literatura
APRESJAN, Ju. D., 1995: Leksičeskaja semantika. Moskva: Vostočnaja literatura RAN.
APRESJAN, Ju. D., 1974: Regular Polysemy. Linguistics 142. 5–32.
Collins Cobuild English Language Dictionary. London 1992: Cobuild.
CRYSTAL, D., 1991: A Dictionary of Linguistics and Phonetics. Oxford: Blackwell.
DERGANC, A., 1991: O (ne)števnosti poimenovanj za zelenjavo, sadje in jagode v slovenščini in ruščini. Slavistična revija 39/3. 277–283.
FILIPEC, J., ČERMÁK, F., 1985: Česká lexikologie. Praha: Academia.
HOČEVAR GREGORIČ, M., 1995: Slovenski neštevni samostalniki in njihova obravnava v SSKJ. Slavistična revija 43/4. 441–458.
JAKOBSON, R., 1989: Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta.
KOZLEVČAR, I., 1968: O pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi. Jezik in slovstvo XIII, 1. 11–16.
KOZLEVČAR, I., 1974: Slovnično število in pomenske kategorije samostalnika. 10. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 31–39.
MEL’ČUK, I. A., 1985: Semantičeskie osobennosti »sčisljaemyh« suščestvitel'nyh v russkom jazyke i ih leksikografičeskoe opisanie. Poverhnostnyj sintaksis russkih čislovyh vyraženij. Wiener slawistischer Almanach 16. Wien. 257–264.
MEZE, J., 1959: O abstraktih iz pridevnikov. Razprave drugega razreda SAZU V . Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 32–45.
OREŠNIK, J., 1972a: Formalizacija semantičnih definicij najmanjših jezikovnih enot s pomenom. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. Ljubljana: Inštitut Jožef Štefan. 27–33.
Slovar slovenskega knjižnega jezika: Elektronska izdaja v 1.0. 1998. Ljubljana: DZS.
Slovenski pravopis. Ljubljana 2001: SAZU in ZRC SAZU.
SNOJ, J., 2002a: Tipologija slovarske večpomenskosti. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tipkopis.
SNOJ, J., 2002b: Nekatere značilnosti slovarskega sestavka novega Slovenskega pravopisa. 38. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
SNOJ, J., 2004: Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Založba ZRC.
TOPORISIČ, J., 1966: Slovenski knjižni jezik 2. Maribor: Založba Obzorja.
TOPORISIČ, J., 1974: Stilnost oblikoslovnih kategorij slovenskega knjižnega jezika. Slavistična revija 22/2. 245–262.
TOPORISIČ, J., 1975: Esej o slovenskih besednih vrstah. Jezik in slovstvo 20, 8. 295–305.
TOPORISIČ, J., 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
TOPORISIČ, J., 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistitčna revija 2911. 79–94.
TOPORISIČ, J., 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
TOPORISIČ, J., 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
VIDOVIČ MUHA, A., 1992: Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Zbornik Slavističnega društva Slovenije. 35–49.
VIDOVIČ MUHA, A., 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).
ŽIC-FUCHS, M., 1991: Znanje o jeziku i znanje o svijetu. Semantitka analiza glagola kretanja u engleskom jeziku. Zagreb: Filozofski fakultet.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
