Slovensko-angleška protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega določila

Avtorji

  • Nike Kocijančič Pokorn Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Rastislav Šuštaršič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.02

Ključne besede:

Slovene language, Slovenian language, English language, Clause structure, infinitive, complex sentence, corpus linguistics, syntax

Povzetek

Protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega določila oz. povedkovega določila je skušala ugotoviti, katere so najpogostejše strukture v slovenščini, ki ohranjajo ali zamenjujejo angleški nedoločnik v tej vlogi v leposlovnih besedilih. Osnovni korpus za analizo je sestavljalo pet angleških leposlovnih besedil in njihovih prevodov v slovenščino. Za predstavitev rezultatov analize je bilo potrebno uvesti nov izraz osebkovo določilo kot prevedek izraza ‘subject complement', ker strokovno izrazje in klasifikacja angleškega slovničnega sistema ne ustrezata v celoti slovnični terminologiji in določitvam, ki so se uveljavile v slovenskem prostoru.

Osnovne hipoteze protistavne analize, ki je primerjala rabo nedoločnika v vlogi osebkovega določila v angleških besedilih z ustreznicami v slovenskih prevodih, so bile, da v določenih primerih raba nedoločnika v slovenščini popolnoma ustreza rabi v angleščini, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini v slovenščini ne moremo uporabiti nedoločnika, temveč navadno uporabimo osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku ter da v slovenščini pogosteje segamo po osebni glagolski obliki tudi v primerih, ko je možno uporabiti bodisi nedoločnik bodisi osebno glagolsko obliko.

Rezultati raziskave so pokazali, da je raba nedoločnika v vlogi osebkovega določila redka že v angleških leposlovnih besedilih, še bolj pa v prevodih leposlovnih besedil v slovenščini. V skladu s prvo podmeno se je izkazalo, da v slovenskih prevodih leposlovnih besedil v določenih primerih raba nedoločnika popolnoma ustreza rabi v angleščini. Prav tako so rezultati potrdili predvidevanje, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini prevajalci uporabljajo v slovenščini osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku. In končno, dejstvo, da prevajalci raje segajo po osebni glagolski obliki v prevodu tudi takrat, ko bi bil prevod z nedoločnikom sprejemljiv, je potrdilo pričakovano večjo pogostnost osebne glagolske oblike v slovenskih prevedkih angleškega nedoločnika v vlogi osebkovega določila.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Blaganje, Dana, in Ivan Konte. 1987, Modern English Grammar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Quirk, Randolph, idr. 1985. A Comprehensive Grammar of the English Language. London, New York: Longman.

Sinclair, John, ur. 1990. Collins Cobuild English Grammar. London: Harper Collins Publishers.

Toporišič, Jože. 1984. Slovenska slovnica: Pregledana in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja.

Prenosi

Objavljeno

02/05/2025

Kako citirati

Kocijančič Pokorn, N., & Šuštaršič, R. (2025). Slovensko-angleška protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega določila. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 3, 32–41. https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.02

Številka

Rubrike

Članki