Razmerje med sestavo korpusov (žanrska uravnoteženost in reprezentativnost) in njihovo zanesljivostjo pri izdelavi splošnega razlagalnega slovarja
DOI:
https://doi.org/10.3986/16.1.07Ključne besede:
korpusi, slovarji, referenčni korpus, reprezentativnost, uravnoteženost, razmerje med pomeni, leksikologija, leksikografija, slovenščinaPovzetek
Namen prispevka je proučiti žanrsko sestavo nekaterih slovenskih korpusov kot virov za leksikografsko analizo (zlasti za slovarje, kot je eSSKJ, torej splošni razlagalni slovar), posebej največjega korpusa Gigafida 2.0 (razdeljenega v dva podkorpusa: podkorpus neumetnostnih in leposlovnih besedil ter podkorpus publicistike), Korpusa šolskih besedil slovenskega jezika, Korpusa znanstvenih besedil sodobne slovenščine ter korpusa KRES. V prispevku korpuse obravnavamo predvsem kot vir gradiva za izdelavo slovarjev in sorodnih referenčnih del. Trdimo, da korpusi z večjimi odstopanji v razmerju med različnimi besedilnimi vrstami kot leksikografski viri ne odražajo razmerij med pomeni, ki so rezultat pomenotvornih procesov. Zato bi enega večjih korpusov, ki je na voljo za slovenščino, Gigafido (v obeh različicah, 1.0 in 2.0, posodobljeni leta 2019) le stežka obravnavali kot referenčni vir za splošni razlagalni slovar. V njem namreč prevladujejo različna publicistična besedila in spletna besedila, medtem ko skupni delež neumetnostnih in leposlovnih besedil ne presega 10 %. Poudarjamo, da bi korpus moral biti vsaj približno uravnotežen, kar bi posledično lahko zagotovilo tudi njegovo reprezentativnost.
Prenosi
Literatura
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–, www.fran.si (1. 1.-31. 5. 2024).
Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenščine. https://viri.cjvt.si/gigafida/ (subcorpora PUBL and STVL available within search options: https://www.clarin.si/noske/run.cgi/first_form?corpname=gfida20_dedup;align=)
Gigafida 2.0. Corpus Compilation: Specifications. https://www.cjvt.si/gigafida/wp-content/uploads/sites/10/2019/06/Gigafida2.0_specifikacije.pdf
KRES. http://www.korpus-kres.net/ (October 2024)
Korpus šolskih besedil slovenskega jezika (KŠBSJ). Internal materials.
Korpus znanstvenih besedil (KZB). https://www.clarin.si/ske/#dashboard?corpname=kzb10
British National Corpus. https://www.english-corpora.org/bnc/
Czech National Corpus. https://www.korpus.cz/kontext/query?corpname=syn2020 (October 2024); https://wiki.korpus.cz/doku.php/cnk:syn2020 (October 2024)
Polish National Corpus. https://nkjp.pl/poliqarp/
Russian National Corpus. https://ruscorpora.ru/stats
Slovak National Corpus. https://korpus.sk/en/corpora-and-databases/snc-corpora/publiclyavailable-snc-corpora/structure-of-the-corpus-prim-10-0/
Atkins, Sue, Clear, Jeremy, Ostler, Nicholas. 1992. Corpus Design Criteria. Literary and Linguistic Computing 7/1: 1–16.
Biber, Douglas. 1993. Representativeness in Corpus Design. Literary and Linguistic Computing 8/4: 243–257.
Centa Strahovnik, Mateja. 2023. Čustva, človekova odnosnost in doseganje dobrega življenja. Ljubljana: Teološka fakulteta.
Corpas Pastor, Gloria, Seghiri, Miriam. 2010. Size Matters: A Quantitative Approach to Corpus Representativeness. In: R. Rabadán, M. Fernández López, and T. Guzmán González (ed.). Lengua, traducción, recepción en honor de Julio César Santoyo. León: Universidad de León Área de Publicaciones: 111–145. http://hdl.handle.net/2436/622560
Gabrovšek, Dejan. 2023. Povedkov prilastek v slovenščini. Slavistična revija 71/2: 113–128. https://doi.org/10.57589/srl.v71i2.4108
Gorjanc, Vojko. 2005. Uvod v korpusno jezikoslovje. Domžale: Izolit.
Górski, Rafał L. 2008. Representativeness of a written part of a Polish general-reference corpus. Primary notes. In: B. Lewandowska-Tomaszczyk (ed.). Corpus Linguistics, Computer Tools, and Applications – State of the Art, Frankfurt am Main: Peter Lang. 119–123. http://nkjp.pl/settings/papers/representativeness_primary_notes.pdf
Górski, Rafał L., Łaziński, Marek. 2012. Reprezentatywność i zrównoważenie korpusu. In: A. Przepiórkowski, M. Bańko, R. L. Górski, B. Lewandowska-Tomaszczyk (ed.). Narodowy korpus języka polskiego. Warszawa: Wydawnictwo naukowe PWN. 25–36.
Gregorčič, Rok, 2023. Tehnološki razvoj v luči Habermasove etike diskurza. Bogoslovni vestnik 83/4: 911–922.
Jakobson, Roman. 1996. Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: Inštitut za humanistične študije.
Korošec, Tomo. 2005. Jezik in stil oglaševanja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kosem, Iztok, Čibej, Jaka, Dobrovoljc, Kaja, Kuzman, Taja, Ljubešić, Nikola. 2023. Spremljevalni korpus Trendi in avtomatska kategorizacija. Slovenščina 2.0: Empirične, Aplikativne in Interdisciplinarne Raziskave 11/1: 161–188. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2023.1.161-188
About KRES. http://www.korpus-kres.net/Support/About (November 2023).
Krek, Kilgariff. 2006. Slovene Word Sketches. Proceedings of 5th Slovenian/First International Languages Technology Conference. Ljubljana. https://www.kilgarriff.co.uk/Publications/2006-KrekKilg-Ljub-SloveneWS.pdf
Krvina, Domen. 2018. Glagolski vid v sodobni slovenščini 1. Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610500742
Krvina, Domen. 2022. The Growing Dictionary of the Slovenian Language (2014-) and Slovenian Neologisms: Study on Types of Data and Their Use. Slovenski jezik / Slovene Linguistic Studies 14: 117–151. https://doi.org/10.3986/sjsls.14.1.05
Ledinek, Nina, Jemec Tomazin, Mateja, Trojar, Mitja, Perdih, Andrej, Ježovnik, Janoš, Romih, Miro, Erjavec, Tomaž. 2022. Korpus šolskih besedil slovenskega jezika: zasnova in gradnja. Jezikoslovni zapiski 28/1: 123–137. https://doi.org/10.3986/JZ.28.1.07
Logar Berginc, Nataša, Grčar, Miha, Brakus, Marko, Erjavec, Tomaž, Arhar Holdt, Špela, Krek, Simon. 2012. Korpusi slovenskega jezika Gigafida, KRES, ccGigafida in ccKRES: gradnja, vsebina, uporaba. Ljubljana: Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, in Fakulteta za družbene vede.
Logar Berginc, Nataša, Gorjanc, Vojko, Arhar Holdt, Špela. 2023. Korpus Gigafida 2.0: Mnenje uporabnikov. Jezik in Slovstvo 68/2: 75–91.
Novak, France. 2004. Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC
Petric Žižić, Špela. 2020. Tipologija razlag v Šolskem slovarju slovenskega jezika. Slavistična revija 68/3: 391–409. https://srl.si/ojs/srl/article/view/3875
Petric Žižić, Špela (tran.). 2022. School Dictionary of the Slovenian Language on the Franček Web Portal. Slavistica Vilnensis, 67/2: 126–140. https://orcid.org/0000-0001-7451-4264
Rundell, Michael, Atkins, Sue. 2013. Criteria for the design of corpora for monolingual lexicography. In: R. H. Gouws, U. Heid, W. Schweickard, H. E. Wiegand (eds.).
Dictionaries. An International Encyclopedia of Lexicography. Berlin/Boston: De Gruyter Mouton. 1336–1343.
Snoj, Jerica. 2004. Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov. Ljubljana: Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9616500309
Stefanowitsch, Anatol. 2020. Corpus linguistics: A guide to the methodology (Textbooks in Language Sciences 7). Berlin: Language Science Press.
Suhadolnik, Stane. 1963. Problemi slovenske leksikografije. Sodobnost 11/10: 926–934.
Suhadolnik, Stane, Janežič, Marija. 1962. Plasti in pogostnost leksike. Jezik in slovstvo 8/1–2: 45–49.
Svetina, Peter. 2009. Kaj naj beremo z otroki? In: Livija Knaflič, N. Bucik (ed.). Branje za znanje in branje za zabavo: priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 67–69. https://arhiv.acs.si/publikacije/Branje_za_znaje_in_branje_za_zabavo-prirocnik.pdf
Vidovič Muha, Ada. 2013. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vodičar, Janez. 2023. Avtoriteta na področju vzgoje in verovanja v digitalni dobi. Bogoslovni vestnik 83/4: 1035–1047.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
