Najpogostejši termini s pridevnikom telesni v slovenski kineziološki terminologiji in njihovi angleški ustrezniki
DOI:
https://doi.org/10.3986/15.1.06Ključne besede:
kineziologija, terminologija, splošna leksika, korpus slovenskih spletnih besedil, angleški jezik, prevajanje, sinonimiPovzetek
Pridevnik telesni se v kineziološki terminologiji najpogosteje pojavlja v terminih telesna vadba, telesna dejavnost, telesna pripravljenost, telesna aktivnost in telesna zmogljivost. Za nekatere od teh terminov bi lahko na podlagi njihovega prevajanja v angleščino v besedilih slovenskih kineziologov sklepali, da so sinonimi. To velja tako za termina telesna pripravljenost in telesna zmogljivost, ki se oba prevajata kot physical fitness, kot tudi za termina telesna dejavnost in telesna aktivnost, ki ustrezata angleškemu terminu physical activity, sinonim za zadnja dva pa bi lahko predstavljal celo termin (telesna) vadba, ki se sicer večinoma prevaja kot (physical) exercise, občasno pa tudi kot physical activity. Razmerja med temi pojmi smo preverjali tako, da smo v uporabljenem vzorcu strokovnih in znanstvenih člankov raziskali še ostale slovenske ustreznike za termine physical activity, fitness in exercise. V zvezi s slovenskimi termini, ki so v rabi za pojem physical activity, smo kot najpogostejše in ustrezne identificirali telesno dejavnost, ki je zdaleč najbolj uveljavljeni termin, in telesno aktivnost, pa tudi gibalno dejavnost in gibalno aktivnost. Sami sicer zaradi večje pojmovne jasnosti za ta pojem predlagamo besedno zvezo gibalna aktivnost (ali gibalna dejavnost). V splošni rabi znotraj spletne slovenščine ima izmed omenjenih poimenovanj najvišjo frekvenco telesna aktivnost, drugo najpogostejše je telesna dejavnost, tretje najpogostejše pa je fizična aktivnost, ki se v kineziološki terminologiji ne pojavlja. Samostalnik fitness se je v kinezioloških besedilih prevajal ne samo kot telesna pripravljenost, pač pa, izjemoma, tudi kot (telesni) fitnes, telesna priprava, splošna kondicijska priprava, kondicija in vzdržljivost. V zvezi s sinonimoma telesna pripravljenost in telesna zmogljivost ugotavljamo, da je prvi tako v terminološki kot splošni rabi bolj razširjen. V splošni rabi so kot pogosto rabljeni sinonimi za termin telesna pripravljenost navzoči fizična pripravljenost, fizična kondicija in telesna kondicija, vendar pa strokovnjaki odsvetujejo rabo besede kondicija, pridevnika fizični pa ne uporabljajo. Predlagamo, da se kot slovenski ustreznik termina physical fitness v kineziologiji uporablja telesna zmogljivost, telesna pripravljenost pa kot ustreznik angleškega termina physical condition, na podlagi razlage termina telesna zmogljivost na spletišču SLOfit Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, ki ta pojem razlaga kot kombinacijo telesne pripravljenosti in telesne sestave. Samostalnik exercise se v strokovni literaturi ni prevajal samo kot (telesna) vadba, ampak
tudi s samostalnikoma napor in vaja. Slovenski kineziologi prevajajo samostalnik vadba resda najpogosteje kot exercise, vendar pa tudi kot training, workout, practice in physical activity, medtem ko slovenski termin trening navadno prevajajo kot training ali training session. Vadba in trening sta povezana termina, in sicer trening označuje del procesa športne vadbe. Zdi se, da v splošni rabi tega razlikovanja med besedama ni, saj se trening v korpusu spletne slovenščine pojavlja pogosteje kot vadba, medtem ko je v terminološki rabi razmerje obrnjeno v prid slednje.
Prenosi
Literatura
Atelšek, Simon, Fajfar, Tanja, Jemec Tomazin, Mateja, Trojar, Mitja, Žagar Karer, Mojca. 2017. Telesna pripravljenost. V: Terminologišče, Terminološka svetovalnica. Na spletu: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/node/92192 (1. 2. 2023).
Cambridge Dictionary. Na spletu: dictionary.cambridge.org (2. 9. 2022).
Čuk, Ivan. 2014. Telesna kultura ali šport? Šport, 62/1–2. 17–21.
Dictionary of Sport and Exercise Science. London: A & C Black Publishers. Na spletu: ael.af/wp-content/uploads/2017/09/Dictionary-of-Sport-and-Exercise-Science.pdf (24. 2. 2023).
Dobovšek Sethna, Jelisava. 2007. Prenos terminologije in jezikovno načrtovanje – primeri iz Japonske in Slovenije. V: I. Orel (ur.). Metode in zvrsti: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 711–720.
Erjavec, Tomaž, Fišer, Darja, Ljubešić, Nikola, Ferme, Marko, Borovič, Mladen, Boškovič, Borko, Ojsteršek, Milan, Hrovat, Goran. 2019. Corpus of academic Slovene KAS 1.0. HDL: http://hdl.handle.net/11356/1244
Evropska listina o športu. Na spletu: www.europarl.europa.eu/factsheets/en/sheet/143/sport (12. 11. 2022).
Felber, Helmut. 1984. Terminology manual. Pariz: Unesco, International Information Centre for Terminology.
Hoffman, Shirl J. 2009. Introduction to kinesiology: studying physical activity. Champaign: Human Kinetics.
Humar, Marjeta. 2009. Sinonimija v slovenskih terminoloških slovarjih. V: N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humar (ur.). Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC. 75–96. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503255
Kinesiologia slovenica: revija Fakultete za šport. 2018–2021: 25–27. Na spletu: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-3H28FQVG.
Kristan, Silvo. 2012. Športni terminološki slovar: Delovni izvod za širšo strokovno razpravo. Ljubljana: Fakulteta za šport.
N’Ghallchobhair, Fidelma. 2010. The European Association for Terminology (EAFT). V: N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humar (ur.). Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC. 13–16. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503255
Pistotnik, Borut. 2015. Osnove gibanja v športu: osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Pišot, Rado. 2004. Vloga in pomen gibalne/športne dejavnosti v šolskem obdobju. Zdrava
šola 1: 24–27.
SLOfit. Na spletu: www.slofit.org/slovar (1. 12. 2022).
Slovar telesne kulture. Na spletu: www.termania.net/slovarji/295/Slovar_telesne_kulture (12. 9. 2022).
Slovenski pravopis. 2001. Ljubljana: Založba ZRC.
Škof, Branko, Auersperger, Irena, Drakslar, Jure, Fajon, Miha, Kaluža, Tadej, Kevo, Vladimir, Rotovnik-Kozjek, Nada, Lipovšek, Severin, Sobočan, Gregor, Šibila, Marko. 2019. Načrtovanje športne vadbe. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 2019–2022: 67–70.
The Oxford Dictionary of Sports Science and Medicine. Na spletu: www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780198568506.001.0001/acref-9780198568506;jsessionid=5452D7B42E3CD464CD2E00E345BD98D0 (22. 2. 2023).
Tomlinson, Alan. 2010. A Dictionary of Sports Studies. Oxford: Oxford University Press. DOI: https://doi.org/10.1093/acref/9780199213818.001.0001
Tremblay, Mark S., Aubert, Salomé, Barnes, Joel D., Carson, Valerie, Latimer-Cheung, Amy E., Chastin, Sebastien F. M., Altenburg, Teatske M., Chinapaw, Mai J., M. 2017. Sedentary Behavior Research Network (SBRN) – Terminology Consensus Project process and outcome. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity 14. DOI: https://doi.org/10.1186/s12966-017-0525-8
Zakon o športu (ZŠpo-1). 2017. Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb. Na spletu: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6853.
Žagar Karer, Mojca. 2018. Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi. Slavistična revija, 66/ 2. 235−249.
Žele, Andreja. 2010. Pomenotvorne zmožnosti z vidika de/terminologizacije (v slovenščini). V: N. Ledinek, M. Žagar Karer, M. Humar (ur.). Terminologija in sodobna terminografija. Ljubljana: Založba ZRC. 125–140. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503255
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki