Aspectual correlation and aspectual-correlation potential of prefixes in Slovene
Abstract
The paper presents the concept of aspectual correlation, which extends the concept of aspectual pair by refraining from the requirement of absolute semantic uniformity between verbal lexemes entering such a relationship. Instead, a high semantic closeness is demanded with semantic difference approaching zero (→ 0), while the grammatical (aspectual) difference stands out. Such an approach is tied to an analysis of verbal lexemes on the semantic level. Detailed semantic analysis can not completely rule out the possibility of discovering individual textual realizations departing (especially in valency) only slightly from the meaning they belong to and possibly not being frequent enough to be noted in dictionaries, therefore, describing the relationship between verbal lexemes entering aspectual correlation, it is safer to speak of semantic difference approaching zero than of full semantic uniformity, while the grammatical (aspectual) difference stands out. The proposed view also addresses the question related to verbal word formation: is it possible for the aspectual, and not the semantic, difference to be the prominent one not only at verbal derivation by suffixation (e. g. pripraviti : pripravljati), but at verbal derivation by prefixation (e. g. pisati : napisati), which primarily serves as means of forming new meanings, as well? If this is true, which prefixes apply and to what extent? Do semantically primarily or even completely empty prefixes (preverbes vides) exist? As far as Slovene is concerned, the answers are provided by manual analysis of verbal entries in the second, updated and partially renewed edition of the Dictionary of the Slovenian Literary Language (SSKJ2). On this basis the concept of aspectual-correlation potential of the individual verbal prefixes is introduced.
Downloads
References
Agrell, Sigurd. 1908. Aspektänderung und Aktionsartbildung beim polnischen zeitworte. Voprosy glagol’nogo vida. Moskva: 35–38.
Ahlin, Martin idr. 2003. Slovar sinonimov slovenskega jezika : splošna določila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzorčno predstavitvijo. Ljubljana : Založba ZRC ZRC SAZU.
Apresjan, J. D. 2006. Jazykovaja kartina mira i sistemnaja leksikografija. Moskva: Jazyki slavjanskih kul’tur.
Apresjan, J. D. 2014. Vzaimodejstvie leksiki i grammatiki. Na primere glagola VIDET’. Zasedanje Komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju/Zasedanie Komissii po izučeniju grammatičeskih struktur slavjanskih jazykov Meždunarodnogo komiteta slavistov. Ljubljana: 15–17.
Avilova, N. S. 1976. Vid glagola i semantika glagol’nogo slova. Moskva: Nauka.
Bogusławski, Andrzej. 2003. Aspekt i negacja. Warszawa: Drukarnia Akademicka Inst. Postępowania Twórczego.
Bondarko, A. V. 2005. Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologičeskie issledovanija. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury.
Derganc, Aleksandra. 2003. Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Zbornik referatov za trinajsti mednarodni slavistični kongres. Slavistična revija 51/posebna številka: 67–79.
Derganc, Aleksandra. 2010. Dve zanimivi obravnavi razlik v kategoriji glagolskega vida v slovanskih jezikih. Izzivi sodobnega jezikoslovja. Ljubljana: 187–193.
Dickey, Stephen M. 2000. Parameters of Slavic Aspect. A Cognitive Approach. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Isačenko, A. V. 1960. Stroj russkogo jazyka v sopostavlenii s slovackim: Morfologija I–II. Moskva: Jazyki slavjanskoj kul’tury.
Jakopin, Franc. 1966. K tipologiji slovenskega in ruskega glagola. Jezik in slovstvo 11/6: 176–182.
Karolak, Stanisław. 2001: Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw. Warszawa: Instytucja Slawistyki PAN.
Krek, Simon. 2014. Prva in druga izdaja SSKJ. Slovenščina 2.0, 2 (2): 114–160.
Krvina, Domen. 2011. Glagolski vid in njegova uporaba na primeru ponavljalnosti (iterativnosti) v ruščini in poljščini v primerjavi s slovenščino. Diplomsko delo.
Maslov, J. S. (ur.). 1965. Voprosy obščego jazykoznanija. Leningrad: Izdatelʹstvo Leningradskogo universiteta.
Merše, Majda. 1995. Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Merše, Majda. 1996. Produktivnost predpon pri tvorbi vidskih parov v jeziku slovenskih protestantskih piscev. Razprave. Razred za filološke in literarne vede 15. Ljubljana: 65–77.
Miklošič, Fran. 1868–1874. Verlgleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Wien: Leopold Sommer & Comp.
Orešnik, Janez. 1994. Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Ljubljana: SAZU.
Padučeva, E. V. 1998. Opyt sistematizacii ponjatij i terminov russkoj aspektologii. Russian Linguistics 22: 35–58.
SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 10. 2014–24. 5. 2015.
Toporišič, Jože. 1967. Poizkus modernejše obravnave glagolskih kategorij. Jezik in slovstvo 12: 117–127.
Toporišič, Jože. 2004. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Vendler, Zeno. 1957. Verbs and times. The Philosophical Review 66: 143–160.
Vidovič Muha, Ada. 1993. Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti: z normativnim slovensko-nemškim vidikom. Slavistična revija 41/1: 161–192.
Vidovič Muha, Ada. 2000. Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni institute Filozofske fakultete.
Vidovič Muha, Ada. 2009. Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije. Slavistična revija 57/2: 251–261.
Vidovič Muha, Ada. 2011. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žele, Andreja. 2009. Predponsko-predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenščini. Hradec Králové: Gaudeamus: 23–35.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Authors guarantee that the work is their own original creation and does not infringe any statutory or common-law copyright or any proprietary right of any third party. In case of claims by third parties, authors commit their self to defend the interests of the publisher, and shall cover any potential costs.
More in: Submission chapter