To je stara verzija objvaljena . Preberite najnovejšo verzijo.

Besedni red v slovenskem narečnem diskurzu

Avtorji

  • Danila Zuljan Kumar ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

DOI:

https://doi.org/10.3986/sjsls.12.1.04

Povzetek

Besednemu redu se v slovenskem jezikoslovju v preteklosti ni posvečalo veliko pozornosti, čeprav je prva razprava na to temo izšla že v letih 1891–1892. Napisal jo je Matija Murko, ki je obravnaval besedni red pri naslonkah in naslonskem nizu. Večina razprav je v preteklosti analizirala besedni red v umetnostnih besedilih, šele v zadnjih petnajstih letih pa se na Slovenskem pojavljajo tudi razprave o besednem redu v spontanih govorjenih besedilih.

Pričujoči prispevek obravnava besedni red v govorjenem narečnem jeziku glede na pravila stalne stave v slovenskem knjižnem jeziku, pri čemer se osredotoča samo na izbrana pravila stalne stave. Analiza besedil iz vseh slovenskih narečnih skupin je pokazala, da besednoredne značilnosti slovenskih narečnih govorjenih besedil lahko razdelimo v tri skupine. Prva skupina značilnosti, kot npr. izhodiščni položaj naslonk v izreku, je značilna za besedila iz vseh narečnih skupin, zato lahko rečemo, da gre za splošno značilnost slovenskega narečnega diskurza. Druga skupina zajema značilnosti, ki jih najdemo samo v besedilih določene narečne skupine, npr. ločena stava členka ne in glagola v primorskih narečjih ter stava preteklega deležnika glagola biti na koncu izreka v panonski narečni skupini. Tovrstne značilnosti lahko razumemo kot posebne značilnosti posameznih slovenskih narečnih diskurzov. Tretja skupina značilnosti pa so tiste značilnosti, ki jih sicer najdemo v besedilih vseh narečnih skupin, vendar pa se razlikujejo v pogostosti rabe, npr. stava levega ujemalnega pridevniškega prilastka in desnega samostalniškega prilastka in predložne zveze v samostalniški besedni zvezi ter stava osebne in neosebne glagolske oblike na koncu izreka. Pogostost rabe je v takih primerih tisto merilo, ki pokaže, ali je besednoredna značilnost ustaljena in jo zato lahko razumemo kot ustaljeno besednoredno različico v narečju oziroma narečno besednoredno pravilo ali pa je sporadična in kot taka rezultat osnovne zakonitosti govorjenega jezika, tj. kratkega načrtovalnega časa, ki ne dopušča premišljenega strukturiranja izrekov. 

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Beaugrande, Robert de; Dressler, Wolfgang Ulrich; Derganc, Aleksandra; Miklič, Tjaša. 1992. Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park.

Breznik, Anton. 1982. Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica.

Dardano, Maurizio; Trifone, Pietro. 20015. La nuova grammatica della lingua italiana. Bologna: Zanichelli.

De Bray, Reginald George Arthur. 19693. Guide to Slavonic Languages. London: J. M. Dent&Sons LTD, New York: E. P. Dutton&Co.INT.

Faggin, Giorgio. 1997. Grammatica friulana. Udine: Ribis.

Franks, Steven; King, Tracy Holloway. 2000. A handbook of Slavic clitics. Oxford: Oxford University Press.

Jakop, Tjaša. 2001. Fonološki opis govora Ložnice pri Žalcu (SLA 324). Jezikoslovni zapiski 7, n. 1–2: 365–380.

Jakop, Tjaša. 2003: Fonološki opis šentviškega govora. Jezikoslovni zapiski 9, n. 1: 113–127.

Jakop, Tjaša 2013: Govor vasi Jelšane (T0156) na skrajnem jugu notranjskega narečja. Jezikoslovni zapiski 19, n. 2, 139–147.

Kenda-Jež, Karmen. 1999. Med narečjem in knjižnim jezikom. In: Zorko, Zinka (ed.), Koletnik, Mihaela (ed.). Logarjev zbornik: referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru. Zora 8, 304–315. Maribor: Slavistično društvo.

Koletnik, Mihaela. 2001. Slovenskogoriško narečje. Zora 12. Maribor: Slavistično društvo Maribor.

Krajnc Ivič, Mira. 2007. Besedilne značilnosti javne govorjene besede: na gradivu sej mariborskega Mestnega sveta. Maribor: Slavistično društvo, 2005.

Kranjc, Simona. 2004. Besedni red, usvajanje prvega in učenje drugega/tujega jezika. Jezik in slovstvo. 49, n. 3–4: 145–157.

Logar, Tine. 1975. Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Murko, Matija. 1891. Enklitike v slovenščini. Oblikoslovje in skladnja. In: Bartel, Anton (ed.). Letopis Matice slovenske za leto 1891, 1–65. Ljubljana: Matica slovenska.

Murko, Matija. 1892. Enklitike v slovenščini. II del: skladnja. In: Bartel, Anton (ed.), Letopis Matice slovenske za leto 1892, 51–86. Ljubljana: Matica slovenska.

Priestly, Tom. Word order patters with adverbial affixes and with short pronouns in a Slovenian dialect (manuscript).

Reindl, F. Donald. 2015. Slovenian brace constructions and German separable-prefix verbs. In: Wölke, Sonja (ed.); Bartels, Hauke (ed.), Einflüsse des Deutschen auf die grammatische Struktur slawischer Sprachen. Internationale Konferenz des Sorbischen Instituts Einflüsse des Deutschen auf die grammatische Struktur slawischer Sprachen 2011, 188–197. Cottbus, Chóśebuz: Sorbisches Institut.

Siewierska, Anna. 1988. Word Order Rules. London: New York, Sydney: Croom Helm.

Smole, Vera. 2007. Šmarski govor. In: Müller, Jakob (ed.), Šmarska knjiga: jubilejna monografija ob 500-letnici šolstva v Šmarju, 369–392. Šmarje-Sap: Kulturno-raziskovalno društvo Turenček.

Steenwijk, Han. 1992. The slovene dialect of Resia: San Giorgio. Amsterdam: Rodopi.

Šekli, Matej. 2007. Fonološki opis vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja slovenščine. Merkujev zbornik (Jezikoslovni zapiski 13, n. 1/2): 409–417.

Šekli, Matej 2018. Lingvogeneza slovanskih jezikov. Ljubljana: Založba ZRC.

Škofic, Jožica. 2007. Terminologija izginjajoče/izginule obrti – sekirarstvo v Kamni Gorici na Gorenjskem. In: Jesenšek, Marko (ed.), Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50), 214–234. Maribor: Slavistično društvo.

Toporišič, Jože, 1982. Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Toporišič, Jože. 20004. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Weiss, Peter. 2004. Sodobne jezikovne inovacije v govorih spodnje Zadrečke doline. In: Kržišnik, Erika (ed.), Obdobja 22, 371–382.

Zemljak, Melita. 2001: Fonološki opis posavskega govora v Stržišču (Zabukovje). Jezikoslovni zapiski 7, n. 1–2: 349–363.

Zorko, Zinka. 1994. Besedni red v severovzhodnih slovenskih narečjih. In Hladnik, Miran (ed.), Zbornik Slavističnega društva Slovenije 4, 47–55. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Zorko, Zinka. 1995. Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum. Zorko, Zinka. 1998. Haloško narečje in druge dialektološke študije. Maribor: Slavistično društvo Maribor.

Zuljan Kumar, Danila 2002: Stava členkov v beneškoslovenskih govorih. In: Jesenšek, Marko (ed.); Rajh, Bernard (ed.); Zorko, Zinka (ed.), Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika (Zbirka Zora n. 18), 98–107. Maribor: Slavistično društvo.

Zuljan Kumar, Danila. 2003. Nekaj besednorednih posebnosti v nadiškem in briškem narečju. Jezikoslovni zapiski, 9, n. 2: 59–80.

Zuljan Kumar, Danila. 2007. Narečni diskurz: diskurzivna analiza briških pogovorov. Ljubljana: Založba ZRC.

Zuljan Kumar, Danila. 2008. Besedni red v govorjenih slovenskih narečjih. In: Toporišič, Jože (ed.), Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007. 121–135.

Žele, Andreja. 2017: Narečje kot dobro izhodišče za spoznavanje in prepoznavanje nekaterih skladenjskih pojavov v lastnem jeziku. Jezikoslovni zapiski, 23, n. 2, 373–381.

Kako citirati

Zuljan Kumar, D. (2019). Besedni red v slovenskem narečnem diskurzu. Slovenski Jezik / Slovene Linguistic Studies, 12, 53–74. https://doi.org/10.3986/sjsls.12.1.04

Številka

Rubrike

Članki