Vprašanja s kratkim k-premikom in nizko obrobje v slovenščini
Povzetek
V prispevku je pokazano, da so večkratna k-vprašanja s kratkim k-premikom (tj. vprašanja, v katerih se ena k-zveza premakne na prvo mesto v stavku, medtem ko se preostale k-zveze premaknejo na položaj znotraj stavka za osebkom) v slovenščini samostojen tip večkratnih k-vprašanj. Vprašanja s kratkim k-premikom lahko razumemo kot dokaz za obstoj notranjega (nizkega) obrobja v slovenščini, pri čemer se kratko premaknjena k-zveza premakne v k-projekcijo nizkega obrobja. To obrobje pa lahko gosti tudi tematično in žariščno projekcijo.
Kot je pokazano v razdelku 1, je slovenščina jezik, v katerem obstajajo tako vprašanja z večkratnim k-premikom kot tudi drugi tipi vprašanj, ki prejmejo enako interpretacijo. Pri tem Golden (1997) pokaže, da so lahko v vprašanjih z večkratnim k-premikom premaknjene k-zveze v slovenščini ločene z drugim gradivom (npr. z naslonkami), Mišmaš (2016) pa trdi, da so lahko ločene tudi s tematičnimi ali žariščnimi zvezami. V tem prispevku je pokazano, da v primerih s kratkim k-premikom ne gre zgolj za vprašanja z večkratnim k-premikom, v katerih so k-zveze ločene s tematiziranim ali žariščenim osebkom. Na podlagi interpretaciji prislovov je sledeč Boškoviću (1997) pokazano, da se neprve k-zveze v vprašanjih z večkratnim k-premikom in s kratkim k-premikom ne premaknejo na en položaj znotraj levega stavčnega obrobja. Kljub razlikam med vprašanji pa je v razdelku 3 ugotovljeno, da se k-zveze v obeh tipih obnašajo podobno glede na tematične in žariščne zveze, saj se te zveze lahko pojavijo v katerem koli zaporedju.
Na podlagi podatkov v razdelku 2 in 3 je predlagano, da se neprva k-zveza v večkratnih k-vprašanjih s kratkim k-premikom premakne v k-projekcijo v nizkem obrobju, to pa lahko hkrati gosti tudi žariščene zveze v žariščni projekciji in tematične zveze v tematični projekciji. Te projekcije v slovenščini niso obvezne, lahko se pojavijo v katerem koli vrstnem redu in so ponovljive. Da so ponovljive, je še posebej pomembno zaradi obstoja večkratnih k-vprašanj z večkratnim k-premikom, tj. pojaviti se mora dovolj k-projekcij, da so te zmožne gostiti vse premaknjene k-zveze.
Večkratna k-vprašanja s kratkim k-premikom dajejo prvi vpogled v strukturo nizkega obrobja, vendar bo treba opraviti več raziskav, da bi bolje razumeli zgradbo tega obrobja ter do katere mere je nizko obrobje podobno drugim obrobjem v slovenščini in nasploh oz. v kolikšni meri se od njih razlikuje.
Prenosi
Literatura
Belletti, Adriana. 2001. 'Inversion' as focalization. Inversion in Romance and the theory of Universal Grammar, 60–90. Oxford: Oxford University Press.
Belletti, Adriana. 2004. Aspects of the low IP area. The structure of CP and IP. The cartography of syntactic structures 2, 16–51. Oxford: Oxford University Press.
Beninca’, Paola and Poletto, Cecilia. 2004. Topic, Focus, and V2: Defining the CP Sublayers. The structure of CP and IP. The cartography of syntactic structures 2, 52–75. Oxford: Oxford University Press.
Bianchi Valentina. 2014. Focus fronting and the syntax-semantics interface. Beyond the functional sequence. Oxford: Oxford University Press.
Bošković, Željko. 1997. Fronting wh-phrases in Serbo-Croatian. Formal Approaches to Slavic Linguistics: The Indiana Meeting, 1996, 86–107. Ann Arbor: Michigan Slavic Publications.
Bošković, Željko. 2002. On multiple wh-fronting. Linguistic Inquiry 33/3: 351-383.
Brunetti, Lisa. 2004. A unification of focus. Padova: Unipress.
Chomsky, Noam. 2000. Minimalist inquiries: The framework. Step by step: Essays on minimalist syntax in honor of Howard Lasnik, 89–155. Cambridge: MIT Press.
Chomsky, Noam. 2001. Derivation by phase. Ken Hale: A life in language, 1–52. Cambridge: MIT Press.
Chomsky, Noam. 2008. On phases. In Foundational issues in linguistic theory, 133–166. Cambridge: MIT Press.
Cinque, Guglielmo & Rizzi, Luigi. 2008. The cartography of syntactic structures. Studies in linguistics 2: 42–58.
Citko, Barbara. 2010. On the (a)symmetric nature of movement: A view from Polish wh- and passive movement. Formal Approaches to Slavic Linguistics 18: 38–57.
Dornisch, Ewa. 1998. Multiple-Wh-Questions in Polish: The Interactions between Wh-Phrases and Clitics. Ithaca: Cornell University. (Ph.D. dissertation)
Giusti, Giuliana. 2005. At the Left Periphery of the Romanian Noun Phrase. On Space and Time in Language, 23-49. Cluj Napoca: Clusium.
Golden, Marija. 1997. Multiple wh-questions in Slovene. In Formal Approaches to Slavic Linguistics: The Cornell Meeting, 240-266. Ann Arbor: Michigan Slavic Publications.
Jayaseelan, Karattuparambil A. 2001. IP-internal Topic and Focus Phrases. Studia Linguistica 55/1: 39–75.
Mišmaš, Petra. 2013. The influence of grammatical features on linearization: evidence from Slovenian. Formal Approaches to Slavic Linguistics. The Third Indiana Meeting, 218–231. Ann Arbor: Michigan Slavic Publications.
Mišmaš, Petra. 2014. An Argument for Wh-fronting in the Slovenian DP. Nominal Structures: All in Complex DPs, Olomouc modern language monographs, 175–186. Olomouc: Palacký University.
Mišmaš, Petra. 2015. On the optionality of wh-fronting in a multiple wh-fronting language. Nova Gorica. University of Nova Gorica. (Ph.D. dissertation)
Mišmaš, Petra. 2016. The Left Periphery of Multiple Wh-Questions in Slovenian. Formal Studies in Slovenian Syntax, 193–220. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins Publishing.
Poletto, Cecilia. 2006. Parallel Phases: a study on the high and low left periphery of Old Italian. Phases of interpretation, 261–294. Berlin: De Gruyter.
Richards, Norvin. 2010. Uttering trees. Cambridge: MIT Press.
Rizzi, Luigi. 1997. The fine structure of the left periphery. Elements of Grammar. A Handbook in Generative Syntax, 281–337. Dordrecht: Kluwer Academic Publishers.
Rudin, Catherine. 1988. On multiple questions and multiple fronting. Natural Language and Linguistic Theory 6: 445-501.
Shlonsky, Ur. 2012. Notes on wh in situ in French. Functional Heads. The Cartography of Syntactic Structures, vol. 7, 242–252. New York: Oxford University Press.
Živanović, Sašo. 2007. Kvantifikacijski vidiki logične oblike v minimalistični teoriji jezika. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. (Ph.D. dissertation)
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki