Slovensko-angleška protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega oz. povedkovega določila
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.3.1.02Ključne besede:
Slovene language, Slovenian language, English language, Clause structure, infinitive, complex sentence, corpus linguistics, syntaxPovzetek
Protistavna analiza nedoločnika v vlogi osebkovega določila oz. povedkovega določila je skušala ugotoviti, katere so najpogostejše strukture v slovenščini, ki ohranjajo ali zamenjujejo angleški nedoločnik v tej vlogi v leposlovnih besedilih. Osnovni korpus za analizo je sestavljalo pet angleških leposlovnih besedil in njihovih prevodov v slovenščino. Za predstavitev rezultatov analize je bilo potrebno uvesti nov izraz osebkovo določilo kot prevedek izraza ‘subject complement', ker strokovno izrazje in klasifikacja angleškega slovničnega sistema ne ustrezata v celoti slovnični terminologiji in določitvam, ki so se uveljavile v slovenskem prostoru.
Osnovne hipoteze protistavne analize, ki je primerjala rabo nedoločnika v vlogi osebkovega določila v angleških besedilih z ustreznicami v slovenskih prevodih, so bile, da v določenih primerih raba nedoločnika v slovenščini popolnoma ustreza rabi v angleščini, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini v slovenščini ne moremo uporabiti nedoločnika, temveč navadno uporabimo osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku ter da v slovenščini pogosteje segamo po osebni glagolski obliki tudi v primerih, ko je možno uporabiti bodisi nedoločnik bodisi osebno glagolsko obliko.
Rezultati raziskave so pokazali, da je raba nedoločnika v vlogi osebkovega določila redka že v angleških leposlovnih besedilih, še bolj pa v prevodih leposlovnih besedil v slovenščini. V skladu s prvo podmeno se je izkazalo, da v slovenskih prevodih leposlovnih besedil v določenih primerih raba nedoločnika popolnoma ustreza rabi v angleščini. Prav tako so rezultati potrdili predvidevanje, da v določenih primerih rabe nedoločnika v angleščini prevajalci uporabljajo v slovenščini osebno glagolsko obliko v prostem ali odvisnem stavku. In končno, dejstvo, da prevajalci raje segajo po osebni glagolski obliki v prevodu tudi takrat, ko bi bil prevod z nedoločnikom sprejemljiv, je potrdilo pričakovano večjo pogostnost osebne glagolske oblike v slovenskih prevedkih angleškega nedoločnika v vlogi osebkovega določila.
Prenosi
Literatura
Blaganje, Dana, in Ivan Konte. 1987, Modern English Grammar. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Quirk, Randolph, idr. 1985. A Comprehensive Grammar of the English Language. London, New York: Longman.
Sinclair, John, ur. 1990. Collins Cobuild English Grammar. London: Harper Collins Publishers.
Toporišič, Jože. 1984. Slovenska slovnica: Pregledana in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
