O zahodnojužnoslovanskem nasprotju sln. sah-ni-ti // sh. sah-nu-ti
DOI:
https://doi.org/10.3986/SLS.2.1.03Ključne besede:
Slavic languages, Comparative linguistics, dialect geography, Proto-Slavic language, Historical linguistics, analogy, Sound changePovzetek
Prispevek na novo ocenjuje tradicionalno razlago za "svojevrsten razvoj" praslovanskih glagolov II. razreda z aoristno in/ali nedoločniško pripono -nǫ-, ki so izpričani v scsl. kot sъxnǫti 'sahniti', pol. schnąć, rus. soxnut', sh. sahnuti, vendar v sln. kot sahniti. Običajno se ta posebni razvoj v slovenščini razlaga kot preprosta analogija z glagoli IV. razreda, npr. braniti. V toku te nove ocene avtor kaže, da se "svojevrsten razvoj" — takoj ko je na novo prikazan — ujema s podatki iz drugih slovanskih jezikov. Namesto da bi izhajal iz domneve, da je pripona -ni izpodrinila -nǫ-, avtor dokazuje, da je smiselno izhajati iz praslovanske razlike -nǫ// -ny (< zgodnjepraslovansko inovativno *-nū -n//arhaično *-nū -), ki je po vsej verjetnosti iz časa pred slovanskimi selitvami. Ti različni obliki sta lahko povzročili variacijo, ki je izpričana v sodobnih slovanskih jezikih. Variacija je potovala s Slovani, ki so kolonizirali zahodnojužnoslovansko in zahodnoslovansko ozemlje med 5. in 8. stoletjem; zaradi variacije je v naslednjih stoletjih nastalo tekmovanje med dvema različnima oblikama. Ti rezultati se dobro ujemajo z rezultati novejših raziskav, ki so določile poglavitne smeri selitve Slovanov, ki so bile po Donavi v Panonijo in Norik, navzgor po Moravi do zgornje Šlezije, prek češke nižine in po soteski Labe do Češkega rudogorja v Zgornji Lužici; nadalje navzdol po Labi do vzhodne meje kasnejše kneževine Hannover in po bregovih spodnje Labe. Miselno potujoč po teh poteh v obratni smeri, avtor predlaga, da je zgodnjepraslovanska oblika *-nū bila morda značilna za nekdanja narečja na ozemlju današnjih vzhodnih Slovanov. To verjetno sorazmerno majhno področje je bilo že zdavnaj na novo poseljeno z govorci narečij z obliko *-nǫ-.Prenosi
Literatura
Arumaa, Peeter. 1964. Urslavische Grammatik, I. Einleitung, Lautlehre. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag.
Bajec, Anton, Rudolf Kolarič, and Mirko Rupel. 1973. Slovenska slovnica. Ljubljana: Driavna založba Slovenije.
Baran, Vladimir Danilovič (ed.). 1990. Slavjane jugovostoćnoj Evropy v predgosudarstvennyj period. Kiev: Naukova dumka.
Basara, Jerzy. 1975. Słownictwo polskich gwar Śląska na terenie Czechosłowacji (Polska Akademia Nauk. Prace Instytutu Języka Polskiego 1). Wroclaw/Warsaw/Cracow/Gdańsk: Ossolineum.
Bąk, Stanisław. 1974. Mowa polska na Śląsku (Opolskie Towarzystwo Przyjaciół Nauk. Wydział II języka i literatury). Wroclaw/WarsawlCrakow/Gdańsk: Ossolineum.
Beekes, Robert S. P. 1995. Comparative Indo-European Linguistics. An Introduction. Amsterdam: John Benjamins.
Bělič, Jaromir. 1972. Nástin české dialektologie. Prague: Státní pedagogicé nakladatelství.
Endzelin, Jan. 1912. O proisxoždenii praslavjanskix infinitivov na -nǫti. Russkij filologičeskij vestnik 4. 370–372 Repub. in his Darbu izlase, 11, 466–68. Riga: Izdevniecība Zinātne, 1974.
Gołąb, Zbigniew. 1990. The Origins of the Slavs. A Linguist's View. Columbus, Ohio: Slavica Publishers.
Ivšič, Stjepan. 1970. Slavenska poredbena gramatika, ed. Josip Vrana and Radoslav Katičić. Zagreb: Školska knjiga.
Kuryłowicz, Jerzy. 1949 [1960]. La nature des lois dits analogiques, Acta Linguistics Hafniensia 5.15–37. Republished in his Esquisses linguistiques (Polska Akademia Nauk. Prace językoznawcze 19), 66–86. Wroclaw/Cracow: Ossolineum.
Lamprecht, Arnošt. 1987. Praslovanitina. Brno: Univerzita J. E. Purkyně.
Lenček, Rado. 1984–1985. Is there a -ni- : -ne- isogloss in the South Slavic speech area? Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku (Nova serija) 27/28. 395–403.
Leskien, August. 1910 [1990]. Handbuch der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. Grammatik - Texte - Glossar (lo., von Johannes Schröpfer mit Verbesserungen und Ergänzungen versehene Auflage) [Fifth edition 19101. Heidelberg: Carl Winter, Universitätsverlag.
Mańczak, Witold. 1957–1958. Tendances générales des changements analogiques, Lingua 7. 298–325, 387–420.
Mańczak, Witold. 1963. Tendances générales du développement morphologique, Lingua 12. 19–38.
Meillet, Antoine. 1937 [1964]. Introduction à l'étude comparative des langues indouropéennes [Eighth edition, prepared by mile Benveniste]. Repub. with a preface by George C. Buck. University, Ala.: University of Alabama Press.
Miklosich, Franz. 1875 [1926]. Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, 11. Stammbildungslehre. Manulneudruck der Erstausgabe von 1975. Heidelberg: Carl Winters Universitätsbuchhandlung.
Nahtigal, Rajko. 1961. Die slavischen Sprachen. Abriß der vergleichenden Grammatik [Translated by Joseph Schütz from Slovanski jeziki, Ljubljana 19521. Wiesbaden: Otto Harrassowitz.
Olesch, Reinhold. 1983-1984. Thesaurus linguæ dravænopolabicæ, 1–111 (= Slavistische Forschungen, 4211–4111). Cologne/Vienna: Böhlau Verlag.
Polanski, Kazimierz and James Allen Sehnert. 1967. Polabian-English Dictionary. The Hague/Paris: Mouton.
Priestly, Thomas M. S. 1993. Slovene, The Slavonic Languages, ed. Bernard Comrie and Greville G. Corbett, 388–454. London/New York: Routledge.
Ramovš, Fran. 1936. Kratka zgodovina slovenskega jezika I . Ljubljana: Akademska založba.
Ramovš, Fran. 1952. Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Univerzitetna Študijska komisija.
Schuster-Šewc, Hinc. 1978. Zur Bedeutung des Sorbischen und Slowenischen für die slawische historisch-vergleichende Sprachforschung, Slovansko jezikoslovje. Nahtigalov zbornik ob stoletnici rojstva, ed. by Franc Jakopin, 433–451. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Shevelov, George Y. 1965. A Prehistory of Slavic. The Historical Phonology of Common Slavic. New York: Columbia University Press.
Sławski, Franciszek. 1974. Zarys słowotwórstwa praslowiańskiego, Słownik prasłowiański, I. AB, 43–141. Wroclaw/Warsaw/Cracow/Gdańsk: Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk.
Stang, Christian S. 1942. Das slavische und baltische Verbum (= Skrifter utgitt av Det Norske Videnskaps-Akademi, 11. Hist.-Filos. Klasse, 1). Oslo: Jacob Dybwad.
Tkačenko, O . B. 1966. Dijeslovo, Vstup do porivnjal'no-istoryčnoho vyvčennja slov'jans'kyx mov, ed. O . S. Melnyčuk, 214–255. Kiev: Naukova dumka.
Trubačev, Oleg Nikolaevič. 1963. O praslavjanskix leksičeskix dialektizmov serbo-lužickix jazykov, Serbo-lužickij lingvističeskij sbornik, ed. L. È. Kalnyn', 154–172. Moscow: Izdatel'stvo Akademii Nauk.
Trubačev, Oleg Nikolaevič. 1966. Remeslennaja terminologija v slavjanskix jazykax (ètimologija i opyt gruppovoj rekonstrukcii). Moscow: Nauka.
Trubačev, Oleg Nikolaevič. 1967. Iz slavjano-iranskix leksičeskix otnošenij, Ètimologija 1965, 381.
Trubačev, Oleg Nikolaevič. 1974–. Ètimologičeskij slovar' slavjanskix jazykov. Praslavjanskij leksičeskij fond, 1. Moscow: Nauka.
Vaillant, André. 1966. Grammaire comparée des langues slaves, 111. Le verbe, 1–2. Paris: Klincksieck.
Vaillant, André. 1964. Manuel du vieux slave. Tome 1. Grammaire. Paris: Institut des études slaves.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki