Nekaj ugotovitev o glasovnih značilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenščini
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v13i1-2.2507Povzetek
V prispevku avtorica na podlagi preučevanja substitutov za latinske glasove v besedah, ki pripadajo najstarejši plasti slovenskih latinizmov in romanizmov, poizkuša ugotoviti morebitne glasovne posebnosti govorjene latinščine na območju vzhodnih Alp in severnega Jadrana.Prenosi
Literatura
Bezlaj, France, 1965, Od kod ime Jereka?, JiS, 10, str. 224.
Bezlaj, France, 1967, Eseji o slovenskem jeziku, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Bidwell, Charles E., 1961, The Chronology of Certain Sound Changes in Common Slavic as Evidenced by Loans from Vulgar Latin, Word (Journal of the linguistic cercle of New York), 17, str. 105–127.
Bošković, Radosav, 1977, Osnovi uporedne gramatike slovenskih jezika. I. Fonetika, Naučna knjiga, Beograd.
Dolinar, Darko – Faganel, Jože (eds.), 2004, Brižinski spomeniki, ZRC SAZU, Ljubljana.
Doria, Mario, 1981, Il vocalismo istriano preveneto alla luce della toponomastica medievale e moderna, Incontri linguistici, 7, str. 55–68.
ERHSJ – Skok, Petar, 1971–74, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I–IV, JAZU, Zagreb.
ESSJ – Bezlaj, France, 1976–2005, Etimološki slovar slovenskega jezika, I–IV, Mladinska knjiga – ZRC SAZU, Ljubljana.
EWSS – Miklošič, Fran, 1886, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wilhelm Braumüller, Wien.
Filipi, Goran, 1994, Istarska ornitonimija. Etimologijski rječnik pučkog nazivlja, Izdavački centar Rijeka, Rijeka.
Greenberg, Marc, 2000, A Historical Phonology of the Slovene Language, Universitätsverlag C. Winter, Heidelberg.
Kos, Milko, 1985, Mansus sclavonicus, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, Slovenska Matica, Ljubljana, str. 217–224.
Kranzmayer, Eberhard, 1939, Frühromanische Mundarten zwischen Donau und Adria in deutschen und slavischen Ortsnamen, Zeitschrift für Namenforschung, 15/3, str. 193–224.
Lamprecht, Arnošt, 1987, Praslovanština, Univerzita J.E.Purkyně, v Brně.
Lausberg, Heinrich, 1956, Romanische Sprachwissenschaft I, Vokalismus, Walter de Gruyter, Berlin.
LLMAI – Kostrenčić, Marko (et alii), 1969–1978, Lexicon latinitatis medii aevi Iugoslaviae, I–VII, Editio Academiae scientiarum et artium Slavorum meridionalium, Zagrabiae.
Mańczak, Witold, 1975, Etimologija besede kumъ, Slavistična revija, 23/1, str. 59–66.
Plet. – Pleteršnik, Maks, 1894–95, Slovensko‑nemški slovar, I–II, Ljubljana.
Pogačnik, Jože (ed.), 1968, Freisinger Denkmäler, Rudolf Trofenik, München.
Ramovš, Fran, 1927, O prvotnih južsl. substitucijah za balk.‑lat. k, g pred e, i, Južnoslovenski filolog, 6, str. 153–165.
Ramovš, Fran, 1936, Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana, Akademska založba (ponatis izvirne izdaje: ZRC SAZU, Ljubljana, 1995).
REW – Meyer‑Lübke, Wilhelm, 19353, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Carl Winters Universitätsbuchhandlung, Heidelberg.
Rocchi, Luciano, 1990, Latinismi e romanismi antichi nelle lingue slave meridionali, Udine, Campanotto Editore.
SES – Snoj, Marko, 1997, Slovenski etimološki slovar, Mladinska knjiga, Ljubljana.
Shevelov, George Y., 1964, A prehistory of Slavic, The historical phonology of common Slavic, C. Winter Verlag, Heidelberg.
Skok, Petar, 1926, Zur Chronologie der Palatalisierung von c, g, qu, gu vor e, i, y, i im Balkanlatein, Zeitschrift für Romanische Philologie, 46, str. 385–410.
Skok, Petar, 1929, O slovenskoj palatalizaciji s romanističkog gledišta, Južnoslovenski filolog, 8, str. 38–64.
Striedter‑Temps, Hildegard, 1963, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen,
Osteuropa‑Institut Berlin, Berlin – Dahlem.
Šturm, Fran, 1927, Refleksi romanskih palataliziranih konzonantov v slovenskih izposojenkah, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 6, str. 45–85.
Tekavčić, Pavao, 1987, Vojmir Vinja, Jadranska fauna, Etimologija i struktura naziva, I–II, Split, Logos, 1986, I. vol. 5–504, II. vol. pp. 1–588., Linguistica, 27, str. 167–174.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
