Priimki Mahnič, Obid, Pretnar in Stanovnik
DOI:
https://doi.org/10.3986/jz.v18i1.2346Ključne besede:
slovenski jezik, priimki, etimologija, slovanski antroponimi, krajevna imenaPovzetek
V prispevku je na podlagi domačega in primerjalnega slovanskega lastnoimenskega gradiva podan poskus izantroponimske razlage priimkov Mahnič in Obid, medtem ko se na podlagi zgodovinskih virov ugotavlja izkrajevni izvor priimka Pretnar in slovenski izvor italijanske oblike Pradielis za krajevno ime Ter v Terski dolini. Priimek Stanovnik se v prispevku razlaga iz antroponima Stan, okrajšane oblike zloženih osebnih imen Stanimir ali Stanigoj.Prenosi
Literatura
Andrejka 1939 = Rudolf Andrejka, Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939), 310–332. Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija, Ljubljana, 1953.
Badjura 1963 = Rudolf Badjura, Krajepisno gradivo: dodatki k Ljudski geografiji (1953), 1963. (Tipkopis.)
Bezlaj 1982 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 2: K–O, Ljubljana, 1982.
Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 3: P–S, dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana, 1995.
Bošković 1978 = Радосав Бошковић, Поводом неких топонима, v: Oдабрани чланци и расправе, Титоград, 1978, 379–392.
Cinausero Hofer idr. 2011 = Barbara Cinausero Hofer idr., Dizionario toponomastico: etimologia, corografia, citazioni storiche, bibliografia dei nomi di luogo del Friuli storico e della provincia di Trieste, Udine, 2011.
Debeljak 1946 = Anton Debeljak, Živalski priimki v Slovencih, Lovec 29 (1946).
Eichhorn 1819 = Ambros Eichhorn, Beyträge zur älteren Geschichte und Topographie des Herzogthums Kärnten 2, Klagenfurt, 1819.
ÈSSJа 1–36– = Этимологический словарь славянских языков: праславянский лексический фонд, под редакцией академика О. Н. Трубачева, Москва, 1974–2010–.
Frau 1978 = Giovanni Frau, Dizionario toponomastico Friuli Venezia Giulia, Udine, 1978.
Holzer 2001 = Georg Holzer, Die Slaven im Erlaftal: eine Namenlandschaft in Niederösterreich, St. Pölten, 2001.
Jakopin 1981 = Primož Jakopin, Entropija imena i prezimena u Sloveniji: magistarski rad, Zagreb, 1981. (Tipkopis.)
Malec 1994 = Maria Malec, Imiona chrześcijańskie w średniowiecznej Polsce, Kraków, 1994.
Malec 2003 = Maria Malec, Słownik etymologiczny nazw geograficznych Polski, Warszawa.
Merkù 1984 = Pavle Merkù, Patronimici in -ič a Trieste nel basso Medioevo, Linguistica 24 (1984), 275–282.
Merkù 1993 = Pavle Merkù, Svetniki v slovenskem imenoslovju, Trst, 1993.
Merkù 1996 = Pavle Merkù, Predkrščanska slovenska osebna imena v Trstu (1307–1406), v: Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana –Trst, 1996, 451–455.
Merkù 2006 = Pavle Merkù, Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, ur. Metka Furlan – Silvo Torkar, Ljubljana, 2006.
Moldanová, 1983 = Dobrava Moldanová, Naše příjmení, Praha,1983.
Pleskalová 1998 = Jana Pleskalová, Tvoření nejstarších českých osobních jmen, Brno,1998.
Plet. = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana, 1894–1895. Navedeno po transliterirani izdaji, ur. Metka Furlan, Ljubljana, 2006.
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 7: dialekti, Ljubljana,1935.
Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana, 2009.
Torkar 2003 = Silvo Torkar, Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske: magistrsko delo, mentorica prof. dr. A. Šivic-Dular, Ljubljana, 2003. (Tipkopis.)
Torkar 2007 = Silvo Torkar, Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum, v: Merkujev zbornik, ur. S. Torkar idr. = Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1–2, 481–492.
Svoboda 1964 = Jan Svoboda, Staročeská osobní jména a naše příjmení, Praha, 1964.
Tupikov 1903 = Николай Михайлович Тупиковъ, Словарь древне-русскихъ личныхъ собственныхъ именъ, С.-Петербургъ, 1903, Köln – Wien: Böhlau Verlag, 1989. (Reprint.)
Veselovski 1974 = Степан Борисович Веселовский, Ономастикон: древнерусские имена, прозвища и фамилии, Москва, 1974.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
