Prispevek k fitosociologiji vrste Juniperus excelsa v Makedoniji (južni del Balkanskega polotoka)

Avtorji

  • Vlado Matevski Institute of Biology, Faculty of Natural Sciences, University of Ss. Cyril and Methodius University in Skopje, Skopje, Macedonia
  • Andraž Čarni Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia
  • Mitko Kostadinovski Institute of Biology, Faculty of Natural Sciences, University of Ss. Cyril and Methodius University in Skopje, Skopje, Macedonia
  • Aleksander Marinšek Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia
  • Ladislav Mucina Department of Environment & Agriculture, School of Science, Curtin University of Technology, Perth, Australia
  • Andrej Paušič Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia
  • Urban Šilc Institute of Biology, Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia

Ključne besede:

gozd, Juniperion excelsae-foetidissimae, nomenklatura, Quercetea pubescentis, vegetation, vzhodno Sredozemlje

Povzetek

Juniperus excelsa je vzhodnomediteranska vrsta, ki jo najdemo tudi v submediteranskih predelih južnega Balkana. Najdemo jo lahko na najtoplejših rastiščih na plitvih tleh v območju termofilnih listopadnih gozdov. V preteklosti so na Balkanskem polotoku vegetacijo, kjer dominira vrsta Juniperus excelsa, uvrščali v zvezo Juniperion excelsae-foetidissimae. V prispevku je prikazan veljaven opis zveze v skladu z mednarodnim kodeksom fitocenološke nomenklature. Osnova za veljaven opis zveze je tudi veljaven opis nove asociacije – Querco trojanae- Juniperetum excelsae. Zvezo Juniperion excelsae-foetidissimae smo nadalje uvrstili v red Quercetalia pubescentis Klika 1933 (Quercetea pubescentis Doing-Kraft ex Scamoni et Passarge 1959).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3rd ed. Springer, Wien, 865 pp.

Čarni, A., Košir, P., Karadžić, B., Matevski, V., Redžić, S. & Škvorc, Ž. 2009: Thermophilous deciduous forests in southeastern Europe. Plant Biosystems 143: 1–13.

Didukh, Ya. 1996: The communities of the class Quercetea pubescenti-petraeae of the Crimean Mountains. Ucrain. Phytocoenol. Coll., Ser. A 1: 63–77.

Em, H. 1962: Šumske zajednice četinara u NR Makedoniji. Biol. Glasn. 15: 1–21.

Em, H. 1989: Ist der verkahlende Zürgelbaum (Celtis glabrata Stev.) autochton auf der Insel Golem Grad im Prespa-See? Bios – Volume dedicated to prof. Konstatin Ganiatsas (Thessaloniki), pp. 65–66.

Farjon, A. 2005: A monograph of Cupressaceae and Sciadopitys. Royal Botanic Gardens, Kew, 643 pp.

Jakucs, P. 1960: Noveau classement cénologique de bois de chênes xérothermes (Quercetea pubescentis- petraeae cl. nova) de l’Europe. Acta Botanica Hungarica 6: 267–303.

Jalas J. & Suominen J. 1973: Atlas florae europaeae. 2. Gymnospermae (Pinaceae to Ephedraceae). The Committee for Mapping the Flora of Europe and Societas Biologica Fennica Vannamo, Helsinki, 40 pp.

Jovanović, B., Lakušić, R., Rizovski, R. & Zupančič, M. 1986: Prodromus phytocoenosum Jugoslaviae. Naučno veće vegetacijske karte Jugoslavije, Bribir-Ilok, 46 pp.

Médail, F. & Diadema, K. 2009: Glacial refugia influence plant diversity patterns in the Mediterranean Basin. Journal of Biogeography 36: 1333–1345

Micevski, K. 1985: Flora na SR Makedonija 1 (1). MANU, Skopje, 152 pp.

Quézel, P., Barbero, M., Akman, Y. 1980: Contribution à l’étude de la végétation forestière d’Anaotolie septentrionale. Phytocoenologia 8: 365–519.

Rodwell, J.S., Schaminée, J.H.J., Mucina, L., Pignatti, S., Dring, J. & Moss, D. 2002: The diversity of European vegetation. An overview of phytosociological alliances and their relationship to EUNIS habitats. EC-LNV, Report ECLNV 2002/054, Wageningen, 168 pp.

Solomakha, V.A. 1995: Sintaksoni roslinnosti Ukraini za metodom Braun-Blanke ta ikh osobenosti. Naukove vydaniya biologichnogo fakultetu Nacjonal’nogo Kyyevskogo universitetu im. Tarasa Shevchenka, Kyyv, 116 pp.

Tutin, T.G., Heywood, V.H., Burges, N.A., Moore, D.M., Valentine, D.H., Walters, S.M. & Webb, D.A., editors 1964–1980: Flora Europaea. Vols 1–5. Cambridge University Press, Cambridge.

Türe, C., Tokur, S. & Ketenoğlu, O. 2005: Contribution to the syntaxonomy and ecology of forest and shrub vegetation in Bithynia, Northwestern Anatolia, Turkey. Phyton (Horn) 45: 81–115.

Vasylenko, S.M. & Kuzmanenko, O.L. 2009: Characteristic of the Juniperus excelsa Bieb. population of Kyzyltash (Southern-eastern Crimea): density, age structure, phytosociological and ecological features. Chornomors’k. Bot. Zh. 5: 98–106.

Weber, H.E., Moravec, J. & Theurillat, J.-P. 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. Journal of Vegetation Science 11: 739–768.

Prenosi

Objavljeno

2015-08-29

Kako citirati

Matevski, V., Čarni, A., Kostadinovski, M., Marinšek, A., Mucina, L., Paušič, A., & Šilc, U. (2015). Prispevek k fitosociologiji vrste Juniperus excelsa v Makedoniji (južni del Balkanskega polotoka). Hacquetia, 9(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/hacquetia/article/view/2904

Številka

Letn. 9 Št. 1 (2010): Hacquetia

Rubrike

Articles

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki