Nekaj misli o prenosu spektralnih idej v slovenski glasbeni prostor
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd12.2.01Ključne besede:
slovenska glasba, glasba 20. in 21. stoletja, skladateljske skupine, spektralna glasbaPovzetek
Članek se posveča skladateljskim skupinam po drugi svetovni vojni. Ob analizi njihove vloge v razvoju skladateljskih praks poskuša poiskati odgovore na vprašanje, zakaj se spektralne ideje, ki so močno zaznamovale francosko in odmevale v evropski glasbi od sedemdesetih let naprej, pri nas skorajda niso pojavile. Počasi vstopajo v našo glasbeno zavest šele v tem stoletju.Prenosi
Literatura
Barbo, Matjaž. Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001.
Barbo, Matjaž. »Slavko Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let«. Muzikološki zbornik 31 (1995): 47–51.
Beal, Amy C. »Negotiating cultural allies. American music in Darmstadt, 1946–1956«. Journal of the American Musicological Society 53, št. 1 (2000): 105–139.
Bogunović Hočevar, Katarina. »Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2009.
Boivin, Jean. La classe de Messiaen. Paris: Christian Bourgois Éditeur, 1995.
Cvetko, Dragotin. Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.
Gačeša, Majeta. »Pro musica viva.« V: Odzven narave do zvezd. Zbornik Jakoba Ježa, uredila Marjeta Gačeša, 49–52. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015.
Klemenčič, Ivan. Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.
Koter, Darja. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska založba, 2012.
Kralj Bervar, Sonja. »Sobivanje družbenega, stanovskega in umetniškega v zgodovini Društva slovenskih skladateljev«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.
Križnar, Franc. »Po prvem mednarodnem festivalu ’nove’ glasbe Muzifest ’99 Društva za vzpodbudo in napredek nove glasbe MUZINA«. Dialogi 35, št. 11–12 (1999): 106–109.
Križnar, Franc. »Poskus diagnoze sodobne slovenske glasbene umetnosti«. Dialogi 32, št. 5–6 (1996): 40–41.
Lebič, Lojze. »Glasovi časov. O slovenski glasbeni ustvarjalnosti«. 6 nadaljevanj. Naši zbori 45, št. 1–2 (1993): 1–5; št. 5–6 (1993): 111–118; Naši zbori 46, št. 1–2 (1994): 1–5; št. 3–4 (1994): 59–65; Naši zbori 48, št. 1–2 (1996): 1–6; št. 3–4 (1996): 50–54.
Loparnik, Borut. »Pogovor z Janezom Matičičem«. Nova revija 4, št. 43–44 (1985): 1469–1477.
O’Loughlin, Niall. Novejša glasba v Sloveniji. Osebnosti in razvoj. Prevedla Mojca Menart. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.
Pompe, Gregor. »Elektroakustična glasba v Sloveniji nekoč in danes«. De musica disserenda 7, št. 2 (2011): 7–15.
Pompe, Gregor. »’Nove perspektive’ v slovenski glasbi po letu 1945«. V: Roger Sutherland, Nove glasbene perspektive. Evropska in ameriška avantgarda v glasbi XX. stoletja, prevedla Gregor Pompe in Jure Potokar, 247–262. Ljubljana: LUD Šerpa, Slovensko muzikološko društvo, 2009.
Ross, Alex. Drugo je hrup. Poslušati dvajseto stoletje. Prevedel Leon Stefanija. Ljubljana: Beletrina, 2014.
Stefanija, Leon. Prispevek k analizi institucij slovenske glasbe 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.
Škrlj, Darja. »Pedagoški portret slovenske skladateljice Brine Jež Brezavšček«. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2013.
Vrhunc, Larisa. »ʻSpectral’ aspects in Neville Hall’s compositional thinking«. V: Music and its referential systems, uredila Matjaž Barbo in Thomas Hochradner, 217–234. Specula spectacula, 3. Dunaj: Hollitzer Wissenschaftsverlag, 2012.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
