De musica disserenda https://ojs.zrc-sazu.si/dmd <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>ISSN tiskane izdaje: 1854-3405</p> <p>ISSN spletne izdaje: 2536-2615</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI De musica disserenda 1854-3405 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/prispevki">Prispevki</a></p> Predgovor https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7721 Metoda Kokole Copyright (c) 15 1-2 5 7 Naslovnica Michaela Praetoriusa https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7663 Vsem dobro znana naslovna grafika, ki jo je Michael Praetorius uporabil v več svojih tiskanih delih, lahko služi kot izhodišče za razpravljanje o načinu izvajanja glasbe za velike sestave v Nemčiji v zgodnjem 17. stoletju. Razprava se osredotoča na upodabljanje skladateljev z zvitkom papirja v rokah, kar je primer prakse nakazovanja glasbene dobe v 17. stoletju, in ugotavlja, kako se ta praksa razlikuje od današnjega dirigiranja. Peter Holman Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 9 28 10.3986/dmd15.1-2.01 Praetoriusova spremenljiva mnenja o izvajanju https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7664 Razprava govori o Praetoriusovih obsežnih opisih izvajalske prakse, ki vključujejo tudi njegove razlage, po čem se dobra skladba loči od slabše, kako izbrati in v prostoru namestiti izvajalce ter katere izvajalske prakse so dopustne in katerih se je bolje izogibati. Njegov pristop niha med hvaljenjem ali priporočili in karanjem oziroma negodovanjem. Viri so navedeni v angleškem prevodu in izvirniku, ob teh pa so predlagani načini, kako v današnjem času za izvedbo pripraviti večzborsko skladbo. Navedeni so primeri nekaterih sodobnih posnetkov. Jeffery Kite-Powell Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 29 46 10.3986/dmd15.1-2.02 »Zdaj hitro, zdaj spet počasi«. Modifikacije tempa pri Praetoriusu in sodobnikih https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7665 Michael Praetorius opisuje modifikacije tempa v različnih kontekstih. Izvajalci so spreminjali <em>tactus</em> glede na besedilo in glasbo, da bi vzbujali čustva, v skladu s spremembami dinamike in zasedbe, zaradi prilagajanja prevladujočim notnim vrednostim in zaradi potrebe po raznolikosti. Takšni prijemi so bili pomemben del izvajalske estetike in potrjujejo jih številni italijanski in nemški viri. Domen Marinčič Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 47 69 10.3986/dmd15.1-2.03 Italijanska glasbena kultura in terminologija v tretji knjigi dela <em>Syntagma musicum</em> (1619) Michaela Praetoriusa https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7666 Bralec tretjega zvezka <em>Syntagme musicum</em> Michaela Praetoriusa dobi vtis, da so bili po mnenju avtorja na tekočem le tisti glasbeniki, ki so znali skladati, igrati ali peti »all'italiana«, torej na italijanski način. Zato to delo predstavlja nekakšno ogledalo miselnosti in razumevanja načina recepcije italijanske glasbe severno od Alp v drugem desetletju 17. stoletja. Razprava, ki temelji na ponovnem branju tretje knjige Praetoriusovega traktata <em>Syntagma musicum</em>, govori o tem, kako so v prvih desetletjih 17. stoletja krožile glasbene knjige ter kako je asimilacija italijanske glasbene kulture in terminologije prežela nemško govoreče dežele in doprinesla h genezi panevropskega glasbenega sloga in terminologije. Marina Toffetti Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 71 104 10.3986/dmd15.1-2.04 Praetorius in Zarlino o modusih https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7667 Prispevek obravnava vprašanje modusov, kot se kaže v spisih <em>Istitutioni harmoniche</em> Gioseffa Zarlina in <em>Syntagma musicum</em> Michaela Praetoriusa. Predstavitvi sistema dvanajstih modusov, ki ga je Zarlino prevzel od Heinricha Glareana, in sprememb, ki jih je vanj vpeljal, sledi njegova primerjava s preglednim prikazom modusov, kot ga je v svojem spisu predstavil Praetorius. Nejc Sukljan Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 105 124 10.3986/dmd15.1-2.05 Orjaka iz družine dulcijanov. O dvojnem fagotu in kontrafagotu v spisih Michaela Praetoriusa https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7668 Veliki dulcijani so bili pomembna basovska glasbila za izvajanje glasbe 16. in 17. stoletja. Razprava se osredotoča na dvojni fagot in kontrafagot, kot ju v svojem delu <em>Syntagma musicum</em> opisuje Michael Praetorius. Wouter Verschuren Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 125 136 10.3986/dmd15.1-2.06 Rekonstruiranje izgubljenih glasbil. Praetoriusova <em>Syntagma musicum</em> in družina violin okoli leta 1619 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7669 Knjigi <em>De organographia</em> in <em>Theatrum instrumentorum</em> Michaela Praetoriusa vsebujeta dragocene namige, ki pomagajo pri poznavanju glasbil iz družine violin okoli leta 1619; številna preživela glasbila so manjša, kot so bili izvirniki v 16. in 17. stoletju. Podatki o preživelih glasbilih – predvsem izdelki družine Amati – skupaj z metrologijo, sekundarno dokumentacijo in ikonografskim gradivom kažejo na to, da je Michael Praetorius opisal veliko glasbilo, po velikosti izjemno podobno violončelu (<em>basso da braccio</em>), kar je odličen primer predstavitve glasbila iz družine violin in točne uglasitve, kot so jih poznali v času izida Praetoriusovega dela. Matthew Zeller Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 137 158 10.3986/dmd15.1-2.07 Likovne upodobitve glasbenikov, glasbil in muziciranja v spominskih knjigah Paula Jenischa (1558–1647) in Johanna Michaela Weckherlina (1579–1631) https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7670 Würtemberška deželna knjižnica v Stuttgartu hrani bogato zbirko spominskih knjig (<em>Stammbücher</em>), med katerimi so tudi knjige Paula Jenischa (1558–1647) in Johanna Michaela Weckherlina (1579–1631). Ti dragoceni viri (Cod. hist. qt. 298–299 in Cod. hist. oct. 218) vsebujejo bogato ikonografsko gradivo za organološke raziskave in izvajalske prakse. Samantha Owens Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 159 177 10.3986/dmd15.1-2.08 <em>Syntagma musicum</em> v luteranskih orgelskih pridigah sedemnajstega in osemnajstega stoletja https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/7671 Razprava na podlagi zbirke orgelskih pridig analizira teološko recepcijo Praetoriusovega dela <em>Syntagma musicum</em>. Že leta 1621 je ta traktat prvič uporabil luteranski pastor. 1624 je traktat spodbudil Conrada Dietericha, da je v svojo pridigo vključil tudi opis orgel v Ulmu. Po tridesetletni vojni je delo Michaela Praetoriusa redno nastopalo v znanstvenem aparatu pridig. Modeli pridig in homiletični priročniki so pripomogli k oblikovanju značilne glasbeno-teološke razprave. Kot primer medkulturne izmenjave zaslužijo posebno pozornost številni Praetoriusovi prevodi odlomkov iz dela <em>Il Transilvano</em> Girolama Dirute. Lucinde Braun Copyright (c) 2019-10-30 2019-10-30 15 1-2 179 200 10.3986/dmd15.1-2.09