De musica disserenda

Predgovor

Ivana Maričič — 2025-11-13

»Sreča je le tam, kjer mene ni«: Marie Pachler (1794–1855) v dialogu s sorodnicami na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem

Ingeborg Harer — 2025-11-13

Spodnja Štajerska in Kranjska v današnji Sloveniji nista le deželi izvora graške pianistke Marie Pachler, rojene Koschak, temveč tudi osrednji stičišči njenega življenja. Ta članek je prvi, ki je posvečen tej perspektivi. Novi viri kažejo, da je Marie Pachler vse življenje ostala iskalka in je svoje misli izražala v pismih sorodnicam iz teh krajev. Korespondenca razkriva specifične podrobnosti vprašanja spola in druge družbeno-kulturne vidike, značilne za njen čas.

Marie Baumayer (1851–1931): pot do profesionalne pianistke

Gudrun Rottensteiner — 2025-11-13

Marie Baumayer se je rodila v Celju, odraščala v Leobnu ter se izobraževala v Gradcu in na Dunaju. Konec 19. stoletja je postala poklicna koncertna pianistka. Toda kakšni so bili začetki pouka klavirja za dekle iz meščanske družine z malo glasbenega ozadja? Na primeru umetniške kariere Marie Baumayer članek ponazarja, kakšne možnosti izobrazbe so sploh obstajale za ženske na poti do poklicne glasbene kariere.

Preseganje tradicionalnih vlog: instrumentalistke v ljubljanskem javnem glasbenem življenju med letoma 1790 in 1848

Maruša Zupančič — 2025-11-13

Članek obravnava pojav instrumentalistk, predvsem ljubiteljskih pianistk, v javnem glasbenem življenju Ljubljane med letoma 1790 in 1848. Osredotoča se na njihov prehod iz zasebnih salonov na poljavne in javne nastope, podrobno opisuje izvajani repertoar ter družbene izzive, s katerimi so se soočale v tem obdobju.

Nacionalna glasbena junakinja na obrobju koncertnega življenja: primer Dore Pejačević

Nataša Maričić — 2025-11-13

Članek raziskuje politične okoliščine, ki so bile doslej spregledane pri recepciji glasbenega opusa Dore Pejačević. Ugotavlja, da je pretekla in sedanja marginalizacija njenega dela odraz hrvaške glasbene historiografije, ki je glasbeno produkcijo žensk izključila iz koncertnih odrov in znanstvenega diskurza.

Prestopanje mej: primer pianistke Lucille Tolomei Podgornik

Sara Zupančič — 2025-11-13

Članek obravnava pianistko Lucillo Tolomei Podgornik (1854–1937) v kontekstu nacionalističnih trenj, ki so konec 19. stoletja uravnavala in zamejevala kulturno udejstvovanje v Trstu. Na podlagi rekonstrukcije njenega koncertnega in pedagoškega delovanja med letoma 1881 in 1903 si prizadeva osvetliti pianistkin prispevek k tržaški glasbeni stvarnosti, ki jo je, neugodnim političnim razmeram navkljub, povzdignila na zavidljivo raven.

Objekti(vi) spomina: sledenje profesionalizmu v zapuščini glasbenic

Michaela Krucsay — 2025-11-13

Članek na izbranih primerih iz zapuščine dveh glasbenic različnih generacij, Luise Adolphe Le Beau in Hedi Gigler-Dongas, preučuje potencial materialno ohranjenih in pripovednih predmetov za diskurzivno ustvarjanje in utrjevanje njune poklicne samopodobe. Po teoretičnem uvodu članek najprej obravnava razmerje med Le Beaujinim besedilom »Spomini na stari klavir« in njeno bibliografijo; nato pa odnos Gigler-Dongas do predmetov s področja mode, kot se odraža v njenih biografskih spisih. S tem lahko ponazorimo medbesedilno in semiotično moč predmetov, uporabljenih v strategijah oblikovanja ženskega glasbenega profesionalizma od romantike do 21. stoletja.

Glasba in ospoljenost podob v Händlovem oratoriju La Bellezza ravveduta nel trionfo del Tempo e del Disinganno (1707), njegove predelave in sodobne uprizoritve

Ivan Ćurković — 2025-11-13

Oratorij La Bellezza ravveduta (1707) Georga Friedricha Händla se od njegovih poznejših predelav – Il trionfo del Tempo e della Verità (1737) in The Triumph of Time and Truth (1757) – razlikuje tako po glasbeni vsebini kot tudi glede na to, kako so alegorični liki kodirani v smislu spola. Primerjalna analiza razkriva širok interpretativni razpon teh del v izbranih gledaliških uprizoritvah 21. stoletja.