https://ojs.zrc-sazu.si/dmd <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>Print ISSN: 1854-3405<br />Online ISSN: 2536-2615</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI De musica disserenda 1854-3405 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/prispevki">Prispevki</a></p> https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10851 <p class="western" lang="en-US"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl-SI">Joseph Benesch (1795–1873) spada med zgodnejše potujoče violinske virtuoze in posnemovalce slavnega Niccolòja Paganinija, s katerim se je srečal v Trstu leta 1824. Šest let je deloval v Ljubljani in se pozneje ustalil na Dunaju, kjer je bil član dvorne glasbene kapele ter orkestrski direktor gledališča pri Hofburgu. Večinoma je pisal violinska dela, ki jih je izvajal kot del osebnega repertoarja</span></span></p> Maruša Zupančič Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-08 2022-06-08 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.01 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10852 <p class="western" lang="de-AT"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl-SI">Skladatelj Anselm Hüttenbrenner se je sredi 19. stoletja umaknil iz javnega življenja in večino časa v letih od 1853 do 1858 preživel v Mariboru. Tod je našel duševni mir in bližino narave ter zložil številne samospeve na besedila gostitelja Ferdinanda von Rasta. Sledila je vrsta klavirskih del, uverture in cerkvena glasba. Članek se posveča Hüttenbrennerjevemu doslej komaj opaženemu mariborskemu obdobju.</span></span></span></p> Marko Motnik Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-08 2022-06-08 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.02 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10853 <p class="western" lang="en-US"><span lang="sl-SI">Alfred Khom (1825–1893), rojen v Linzu, je deloval v Celovcu, Gradcu, Volšperku, Innsbrucku in na Dunaju. V obdobju 1849–1861 se je uveljavil v Ljubljani kot dirigent, skladatelj, organist, zborovodja in glasbeni učitelj. Sodobne kritike poudarjajo njegovo umetniško občutljivost, idejno ga zaznamuje uveljavitev nadnacionalne biti avstrijske kulturne enovitosti, ki presega jezikovne meje.</span></p> Matjaž Barbo Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-08 2022-06-08 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.03 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10854 <p class="western" lang="sl-SI"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Prispevek proučuje glasbeno poustvarjalno delovanje pianista, učitelja, dirigenta in direktorja ljubljanske Filharmonične družbe Josefa Zöhrerja (1841–1916), ene osrednjih osebnosti ljubljanskega glasbenega življenja druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. V domala pol stoletja svojega poustvarjalnega in pedagoškega delovanja je Zöhrer kar najmočneje zaznamoval glasbeno kulturo na Slovenskem.</span></span></p> Jernej Weiss Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-01 2022-06-01 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.04 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10855 <p><span style="color: #000000;"><span style="font-family: Helvetica Neue, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Članek obravnava, kako je bil cecilijanski slogovni ideal večglasne cerkvene glasbe sprejet na Slovenskem. Kratko predstavi njegove značilnosti in kot vzorčni primer opazuje njegovo uveljavitev v ustvarjalnosti osrednje glasbeniške avtoritete slovenske veje tega gibanja, Antona Foersterja (1837–1926).</span></span></span></span></span></p> Aleš Nagode Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-08 2022-06-08 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.05 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10856 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl-SI">Glasbenik nemškega rodu, Rudolf Wagner (1851–1915), je ena ključnih osebnosti mariborske glasbene zgodovine druge polovice 19. stoletja in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Pričujoči prispevek razkriva njegovo vsestransko aktivnost na glasbenem področju, prinaša oris njegove življenjske poti</span></span></span> <span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><span lang="sl-SI">s pomembnejšimi prelomnicami in osrednjo pozornost namenja njegovi vpetosti v mariborski kulturni milje.</span></span></span></p> Anja Ivec Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-01 2022-06-01 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.06 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857 <p class="western" lang="sl-SI"><span style="font-family: Calibri, serif;"><span style="font-size: small;"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Sopranistka Milka Gerbič sodi med najpomembnejše slovenske operne in koncertne poustvarjalke 19. stoletja. Kot profesionalno šolana pevka je imela ključno vlogo pri postavljanju temeljev slovenskega gledališča in je s svojo vsestransko osebnostjo pustila viden pečat v slovenski glasbeni kulturi. Prispevek predstavlja prvo poglobljeno študijo o njenem umetniškem udejstvovanju v slovenskem prostoru.</span></span></span></span></p> Tina Bohak Adam Avtorske pravice (c) 2022 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 2022-06-08 2022-06-08 18 1-2 10.3986/dmd18.1-2.07