De musica disserenda https://ojs.zrc-sazu.si/dmd <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>ISSN tiskane izdaje: 1854-3405</p> <p>ISSN spletne izdaje: 2536-2615</p> ZRC SAZU, Založba ZRC sl-SI De musica disserenda 1854-3405 <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/prispevki">Prispevki</a></p> Predgovor https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8085 <p>.</p> Marko Motnik Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 5 5 Od priredb do novih skladb: francoska plesna glasba 17. stoletja v portugalskih in španskih virih https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8086 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Razprava na podlagi štirih rokopisnih virov za glasbila s tipkam razlaga, kako so se v poznem 17. in v 18. stoletju širili in prirejali viri za plesno glasbo francoskega tipa na Portugalskem in v Španiji. Avtor poudari pomen zapisa v obliki izvlečka za glasbila s tipkami, ki je poenostavil prenos obravnavanega repertoarja, ter razpravlja o prilagajanju tega tipa zapisa lokalnemu okusu in takratnim praksam.</span></span></p> Andrew Woolley Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 9 35 10.3986/dmd16.1.01 Der neumodische Liebhaber Damon (1724) Georga Philippa Telemanna: predelava dunajske pastoralne igre v moralno satiro https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8087 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">oleg tragedij in komedij so po Johannu Matthesonu med operne zvrsti 18. stoletja v Hamburgu sodile tudi satire (»Strafspiel«). Članek prikazuje, kako je Georg Philipp Telemann italijansko pastoralno opero </span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><em>I satiri in Arcadia</em></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"> (Dunaj 1714) preoblikoval v »Strafspiel« </span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><em>Damon</em></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"> (Hamburg 1724), satiro nezvestega ljubimca.</span></span></p> Livio Marcaletti Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 37 55 10.3986/dmd16.1.02 Vivaldi ali ne? Nezanesljivo avtorstvo sonate RV 34 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8088 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Odkar je Johann Georg Pisendel prepisal solo sonato v B-duru za violino (ali morda oboo), ki jo je pripisal Antoniu Vivaldiju, in kopijo leta 1717 odnesel nazaj v Dresden, je avtorstvo tega dela veljalo za nesporno. Sonata ima v standardnem katalogu Vivaldijevih del oznako RV 34 in je priljubljeno delo med izvajalci. Posamezne zunanje in notranje značilnosti dela pa nedvomno nakazujejo na to, da je bil njegov pravi avtor v resnici beneški amaterski skladatelj Diogenio Bigaglia (1678–1745). Pisendel je delo najbrž pripisal Vivaldiju na podlagi napačnih podatkov, ki jih je povzel iz neavtografskega vira. V članku so predstavljene nove podrobnosti Bigagliinega življenja in opisane značilnosti njegovega glasbenega sloga.</span></span></p> Michael Talbot Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 57 72 Proces kulturnega transferja skozi predelavo: Galuppijev Il marchese villano, beneška opera buffa na dunajskem cesarskem dvoru https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8090 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Razprava iz perspektive kulturnega transferja primerja prvo dunajsko verzijo opere </span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"><em>Il marchese villano</em></span></span><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;"> (1767) Pietra Chiarija in Baldassarra Galuppija (Benetke 1762). Razlike med komercialnim gledališkim sistemom ob premieri v Beneški republiki in kontekstom dunajske izvedbe (dvorne slovesnosti ob zaroki avstrijske nadvojvodinje Marije Jožefe) se jasno zrcalijo v dunajski adaptaciji opere, ki v smislu povzdignjenega razvedrila opušča bufonistični slog prvotne glasbe.</span></span></p> Ingrid Schraffl Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 73 101 10.3986/dmd16.1.04 Povezave med mestom in deželo: samostani kot potrošniki na dunajskem trgu muzikalij med 1750 in 1780 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8094 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Samostanski glasbeniki v redovnih hišah v Zgornji in Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Češkem in Moravskem so se v drugi polovici 18. stoletja aktivno udejstvovali kot izvajalci in prepisovalci not dunajskih simfonij, godalnih kvartetov in druge komorne glasbe. Prispevek prinaša vpoglede v njihove strategije zbiranja glasbenih rokopisov in osvetljuje tako komunikacijske povezave kot tudi pomembne materialne vidike glasbenega trga (plačila prepisovalcem not, cene notnega papirja in podobno).</span></span></p> Christiane Maria Hornbachner Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 103 119 10.3986/dmd16.1.05 »O, ti mali ljubeznivi najboljši prijatelj«: prijateljstvo v pisemski kulturi razsvetljenstva https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8096 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Članek se ukvarja z različnimi diskurzivnimi pristopi do fenomena prijateljstva v srednjem 18. stoletju v nemški kulturi. Izhajajoč iz dela Christiana Fürchtegotta Gellerta »Vier und zwanzigste Moralische Vorlesung« (Štiriindvajseto moralno predavanje) vzpostavlja program vrlin, ki ne temelji več na verskih vrednotah, temveč daje prednost razsvetljenemu umu in želi to idejo uveljaviti v okviru medsebojnih odnosov. V drugem delu prispevek ponazarja odnos med prijateljstvom in pisemsko kulturo 18. stoletja ter osvetljuje prakso in produkte prijateljske komunikacije.</span></span></p> Tobias Heinrich Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ 2020-03-10 2020-03-10 16 1 121 137 10.3986/dmd16.1.06