https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/issue/feed 2025-12-22T11:20:42+01:00 Klemen Grabnar klemen.grabnar@zrc-sazu.si Open Journal Systems <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>Print ISSN: 1854-3405<br />Online ISSN: 2536-2615</p> https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/15018 2025-12-22T10:15:33+01:00 Tian Qin dmd@zrc-sazu.si Iago Campello Álvarez dmd@zrc-sazu.si

<p class="p1">Opisane so strategije za širjenje stare glasbe preko obstoječega kroga pos<span class="s1">lušalcev, s poudarkom na vlogi festivalov </span><span class="s2">stare glasbe. Razprava skozi literaturo, in</span><span class="s2">tervjuje in študije primerov analizira ovire </span><span class="s2">za vključevanje, razne obstoječe prakse in </span><span class="s2">politike. Poudarjen je pomen med-discipli</span><span class="s1">narnega sodelovanja, digitalnih orodij in </span><span class="s1">izobraževanja. Ponujena so priporočila za </span><span class="s2">večje sodelovanje ob ohranjanju umetniške </span><span class="s2">integritete na različnih področjih.</span></p>

2025-12-22T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/15019 2025-12-22T10:32:26+01:00 Kristin Hoefener dmd@zrc-sazu.si Patricia R. Rivero dmd@zrc-sazu.si

<p class="p1">Razprava se ukvarja z vprašanjem o tem, kako je mogoče muzikološke raziskave učinkovito posredovati širšemu <span class="s1">občinstvu. Predlaga inovativne strategije </span>ozaveščanja, pri čemer za primer vzame <span class="s1">delavnico »Od zapisa do odra«, ki je pote</span>kala v okviru 42. Festivala Radovljica 2024. <span class="s2">Na podlagi analize povratnih informacij </span><span class="s1">občinstva in evropskih dejavnosti ozave</span>ščanja predlaga različne metode, vključno <span class="s1">s tematskimi dejavnostmi in izobraževal</span>nimi programi, za spodbujanje trajnostne <span class="s3">pritegnitve občinstva in pomena za kulturo.</span></p>

2025-12-22T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/15020 2025-12-22T10:46:07+01:00 Ângela Flores Baltazar dmd@zrc-sazu.si Luís Neiva dmd@zrc-sazu.si

<p class="p1">Razprava se ukvarja s strategi<span class="s1">jami za večjo dostopnost stare glasbe, pri </span>čemer izhaja iz nedavnega primera delavnice <span class="s1">z naslovom »Od zapisa do odra«. Preučuje </span><span class="s1">družbene ovire, dinamiko trga in povezave </span>s pojmovanjem avtentičnosti v stari glasbi <span class="s2">ter zagovarja prepoznavanje stare glasbe kot </span>dinamične umetniške oblike, ki spodbuja dialog med zgodovino in sodobnostjo.</p>

2025-12-22T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/15021 2025-12-22T11:07:48+01:00 Valerio Ciarocchi dmd@zrc-sazu.si

<p class="p1">Razprava izhaja iz širše obravnave cecilijanizma v 19. stoletju ter njegovega vpliva na duhovno glasbo in na pogled ka<span class="s1">toliške Cerkve na cerkveno glasbo. Avtor na </span>podlagi osebne izkušnje Lorenza Perosija <span class="s2">in nekaterih drugih skladateljev ugotavlja </span>potrebo po neocecilijanizmu v pokoncilski <span class="s2">liturgični glasbi. Kot primer je analiziran </span><span class="s2">predlog Nikolaja Bogackega o opredelitvi </span><span class="s2">t. i. esencialistične liturgične skladbe, kar </span>je Bogacki udejanjil v maši Mater et Caput.</p>

2025-12-22T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2025 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/15022 2025-12-22T11:20:42+01:00 Metoda Kokole dmd@zrc-sazu.si

<p class="p1">Leta 1744 je bila v Gorici ustanovljena Akademija Filomeletov, v kateri <span class="s1">se je združevala mestna elita. Opere so od </span><span class="s1">leta 1740 poslušali v Bandljevem gledališču, </span><span class="s1">najbolj priljubljene arije pa so prepevali tudi </span>doma. Razprava obravnava rokopisno zbirko <span class="s2">(I-GOp, Misc. Mus. 3–5), v kateri skoraj četr</span><span class="s1">tina vseh skladb prihaja iz opusa Giovannija </span><span class="s2">Battiste Pergolesija, v zbirki pa najdemo tudi </span><span class="s1">arije manj znanih avtorjev, kot sta Andrea </span>Bernasconi in Paolo Scalabrini.</p>

2025-12-22T00:00:00+01:00 Avtorske pravice (c) 2025