De musica disserenda

Kako preseči krog obstoječih navdušencev: o razširjanju stare glasbe, o festivalih in o vključevanju občinstva

2025-12-22T10:15:33+01:00

Opisane so strategije za širjenje stare glasbe preko obstoječega kroga poslušalcev, s poudarkom na vlogi festivalov stare glasbe. Razprava skozi literaturo, intervjuje in študije primerov analizira ovire za vključevanje, razne obstoječe prakse in politike. Poudarjen je pomen med-disciplinarnega sodelovanja, digitalnih orodij in izobraževanja. Ponujena so priporočila za večje sodelovanje ob ohranjanju umetniške integritete na različnih področjih.

Trajnostno vključevanje v kulturne dejavnosti – razvoj načrtnih dejavnosti za ozaveščanje občinstva: spoznanja iz Slovenije

2025-12-22T10:32:26+01:00

Razprava se ukvarja z vprašanjem o tem, kako je mogoče muzikološke raziskave učinkovito posredovati širšemu občinstvu. Predlaga inovativne strategije ozaveščanja, pri čemer za primer vzame delavnico »Od zapisa do odra«, ki je potekala v okviru 42. Festivala Radovljica 2024. Na podlagi analize povratnih informacij občinstva in evropskih dejavnosti ozaveščanja predlaga različne metode, vključno s tematskimi dejavnostmi in izobraževalnimi programi, za spodbujanje trajnostne pritegnitve občinstva in pomena za kulturo.

Od »zapisa do odra« in »odra do zapisa«: približevanje stare glasbe občinstvu

2025-12-22T10:46:07+01:00

Razprava se ukvarja s strategijami za večjo dostopnost stare glasbe, pri čemer izhaja iz nedavnega primera delavnice z naslovom »Od zapisa do odra«. Preučuje družbene ovire, dinamiko trga in povezave s pojmovanjem avtentičnosti v stari glasbi ter zagovarja prepoznavanje stare glasbe kot dinamične umetniške oblike, ki spodbuja dialog med zgodovino in sodobnostjo.

Missa Mater et caput Nikolaja Bogackega: »esencialistična« metoda za neocecilijanizem v katoliški liturgični glasbi

2025-12-22T11:07:48+01:00

Razprava izhaja iz širše obravnave cecilijanizma v 19. stoletju ter njegovega vpliva na duhovno glasbo in na pogled katoliške Cerkve na cerkveno glasbo. Avtor na podlagi osebne izkušnje Lorenza Perosija in nekaterih drugih skladateljev ugotavlja potrebo po neocecilijanizmu v pokoncilski liturgični glasbi. Kot primer je analiziran predlog Nikolaja Bogackega o opredelitvi t. i. esencialistične liturgične skladbe, kar je Bogacki udejanjil v maši Mater et Caput.

Opera na domu: glasba v goriških plemiških palačah sredi 18. stoletja

2025-12-22T11:20:42+01:00

Leta 1744 je bila v Gorici ustanovljena Akademija Filomeletov, v kateri se je združevala mestna elita. Opere so od leta 1740 poslušali v Bandljevem gledališču, najbolj priljubljene arije pa so prepevali tudi doma. Razprava obravnava rokopisno zbirko (I-GOp, Misc. Mus. 3–5), v kateri skoraj četrtina vseh skladb prihaja iz opusa Giovannija Battiste Pergolesija, v zbirki pa najdemo tudi arije manj znanih avtorjev, kot sta Andrea Bernasconi in Paolo Scalabrini.