De musica disserenda https://ojs.zrc-sazu.si/dmd <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>Print ISSN: 1854-3405<br>Online ISSN: 2536-2615</p> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/prispevki">Prispevki</a></p> klemen.grabnar@zrc-sazu.si (Klemen Grabnar) ojs@zrc-sazu.si (ZRC SAZU (OJS)) sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200 OJS 3.1.2.4 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 »Not […] a Program, but an Afterthought«: o odkritju elektronskega dela San Fernando Sequence Ernesta Kreneka https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8772 <p class="western"><span lang="sl-SI">Odkritje elektronskega glasbenega dela </span><span lang="sl-SI"><em>San Fernando Sequence</em></span><span lang="sl-SI"> (1963) Ernsta Kreneka, ki je dolgo veljalo za izgubljeno, sproža interpretativne probleme, ki na povraten način vključujejo dostop do samega glasbenega gradiva in identifikacijo dela. Članek vire tega dela postavlja v zgodovinsko-tehnološki okvir njihove produkcije in z muzikološko analizo za oceno avtentičnosti podaja estetsko interpretacijo dela znotraj zapletene stopnje razvoja avtorjevega kompozicijskega mišljenja v odnosu do elektronskega medija.</span></p> Luca Cossettini, Alessandro Olto Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8772 sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200 Choral-Variationen Bacha in Stravinskega za baziliko sv. Marka: simbolika in magični kvadrat https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8773 <p lang="it-IT"><span style="color: #000000;"><em>Choral-Variationen über das Weihnachtslied »Vom Himmel hoch da komm’ ich her«</em></span> <span style="color: #000000;"><span lang="sl-SI">(1955–1956) Igorja Stravinskega, prvič izvedene 13. septembra 1956 v baziliki sv. Marka v Benetkah,</span></span> <span style="color: #000000;"><span lang="sl-SI">predstavljajo izvirno in ustvarjalno uporabo dela </span></span><span style="color: #000000;"><span lang="sl-SI"><em>Canonische Veränderungen</em></span></span><span style="color: #000000;"><span lang="sl-SI">, BWV 796, Johanna Sebastiana Bacha. Delo Stravinskega je močno povezano z arhitekturno zgradbo in simboli bazilike. Poleg tega je na neočiten način povezano z magičnim kvadratom </span></span><span style="color: #000000;"><span lang="en-US">sator | arepo | tenet | opera | rotas</span></span> <span style="color: #000000;"><span lang="sl-SI">in z glasbo Antona Weberna.</span></span></p> Dario Oliveri Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8773 sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200 Diabolus in memoria: pripazke o rabi tritonusa v Debussyjevih zaključkih https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8774 <p class="western" lang="it-IT"><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span lang="sl-SI">Na začetku 20. stoletja je </span></span><span lang="sl-SI"><span style="font-family: Times New Roman, serif;">Claude Debussy na raznolike načine eksperimentiral s tritonusom v harmoniji in melodiji. V zaključkih v njegovih instrumentalnih skladbah je pogost tritonus v tematičnem gradivu, ki spodbuja primerjavo med sedanjostjo in preteklostjo. Za razliko od drugih francoskih skladateljev je Debussy bolj naklonjen latentnim glasbenim reminiscencam, ki zdrsnejo pod zavedno percepcijo, kot pa jasnim povezavam.</span></span></p> Andrea Malvano Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8774 sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200 Glasbeni arhiv starejših rokopisov v cerkvi sv. Danijela v Celju https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8775 <p><span style="font-family: Times New Roman, serif;"><span style="font-size: medium;">Prispevek predstavlja potek urejanja in evidentiranja glasbene zbirke starejših rokopisov iz arhiva Opatijsko-mestne župnije Celje (SI-Co) ter nekatere novosti o slogovni podobi ohranjene glasbe ter njenih najpomembnejših prepisovalcih. Napredek v tehnologiji ter izboljšani raziskovalni pogoji so spodbudili ponovno obravnavo, ki je razkrila zanimiv, večplasten potencial za prihodnje poglobljene raziskave, zlasti zaradi sledi, ki nakazujejo na raznolik izvor gradiva in namembnost repertoarja.</span></span></p> Jana Erjavec Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8775 sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200 Glasba za Khisle iz padovskega okolja: Canzonette a tre voci (1587) in Musicale essercitio (1589) Ludovica Balbija https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8776 <p class="western" lang="it-IT"><span lang="sl-SI">Prispevek pretresa morebitne povezave med družino Khisl ter kulturnim in glasbenim okoljem Padove </span><span style="color: #1a1a1a;"><span lang="sl-SI">z ozirom na elemente, ki jih zasledimo v treh zbirkah, ki so bile natisnjene v kratkem časovnem obdobju treh let (1586–1589), in sicer Filippa de Duca, Angela Barbata in Ludovica Balbija, ter so vse povezane s Padovo.</span></span></p> Chiara Comparin Copyright (c) 2020 ZRC-SAZU https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/8776 sre, 24 jun 2020 00:00:00 +0200