De musica disserenda https://ojs.zrc-sazu.si/dmd <p><em>De musica disserenda</em> je mednarodna muzikološka znanstvena revija, ki jo od leta 2005 izdaja Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Revija objavlja razprave s področja historične in sistematične muzikologije ter interdisciplinarne razprave, povezane z glasbo. Še posebej se osredotoča na zgodovino glasbe na območju današnje Slovenije v širšem srednjeevropskem kontekstu.</p> <p>Print ISSN: 1854-3405<br />Online ISSN: 2536-2615</p> sl-SI <p>Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.</p> <p>Podrobneje v rubriki: <a href="https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/prispevki">Prispevki</a></p> klemen.grabnar@zrc-sazu.si (Klemen Grabnar) pkpojs@gmail.com (Primož Svetek) Wed, 12 Nov 2025 00:00:00 +0100 OJS 3.3.0.10 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Predgovor https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14905 <p>.</p> Ivana Maričič, Marko Motnik Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14905 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 »Sreča je le tam, kjer mene ni«: Marie Pachler (1794–1855) v dialogu s sorodnicami na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14906 <p>Spodnja Štajerska in Kranjska v današnji Sloveniji nista le deželi izvora graške pianistke Marie Pachler, rojene Koschak, temveč tudi osrednji stičišči njenega življenja. Ta članek je prvi, ki je posvečen tej perspektivi. Novi viri kažejo, da je Marie Pachler vse življenje ostala iskalka in je svoje misli izražala v pismih sorodnicam iz teh krajev. Korespondenca razkriva specifične podrobnosti vprašanja spola in druge družbeno-kulturne vidike, značilne za njen čas.</p> Ingeborg Harer Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14906 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Marie Baumayer (1851–1931): pot do profesionalne pianistke https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14907 <p>Marie Baumayer se je rodila v Celju, odraščala v Leobnu ter se izobraževala v Gradcu in na Dunaju. Konec 19. stoletja je postala poklicna koncertna pianistka. Toda kakšni so bili začetki pouka klavirja za dekle iz meščanske družine z malo glasbenega ozadja? Na primeru umetniške kariere Marie Baumayer članek ponazarja, kakšne možnosti izobrazbe so sploh obstajale za ženske na poti do poklicne glasbene kariere.</p> Gudrun Rottensteiner Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14907 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Preseganje tradicionalnih vlog: instrumentalistke v ljubljanskem javnem glasbenem življenju med letoma 1790 in 1848 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14908 <p>Članek obravnava pojav instrumentalistk, predvsem ljubiteljskih pianistk, v javnem glasbenem življenju Ljubljane med letoma 1790 in 1848. Osredotoča se na njihov prehod iz zasebnih salonov na poljavne in javne nastope, podrobno opisuje izvajani repertoar ter družbene izzive, s katerimi so se soočale v tem obdobju.</p> Maruša Zupančič Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14908 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Nacionalna glasbena junakinja na obrobju koncertnega življenja: primer Dore Pejačević https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14909 <p>Članek raziskuje politične okoliščine, ki so bile doslej spregledane pri recepciji glasbenega opusa Dore Pejačević. Ugotavlja, da je pretekla in sedanja marginalizacija njenega dela odraz hrvaške glasbene historiografije, ki je glasbeno produkcijo žensk izključila iz koncertnih odrov in znanstvenega diskurza.</p> Nataša Maričić Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14909 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Prestopanje mej: primer pianistke Lucille Tolomei Podgornik https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14910 <p>Članek obravnava pianistko Lucillo Tolomei Podgornik (1854–1937) v kontekstu nacionalističnih trenj, ki so konec 19. stoletja uravnavala in zamejevala kulturno udejstvovanje v Trstu. Na podlagi rekonstrukcije njenega koncertnega in pedagoškega delovanja med letoma 1881 in 1903 si prizadeva osvetliti pianistkin prispevek k tržaški glasbeni stvarnosti, ki jo je, neugodnim političnim razmeram navkljub, povzdignila na zavidljivo raven.</p> Sara Zupančič Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14910 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Objekti(vi) spomina: sledenje profesionalizmu v zapuščini glasbenic https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14911 <p>Članek na izbranih primerih iz zapuščine dveh glasbenic različnih generacij, Luise Adolphe Le Beau in Hedi Gigler-Dongas, preučuje potencial materialno ohranjenih in pripovednih predmetov za diskurzivno ustvarjanje in utrjevanje njune poklicne samopodobe. Po teoretičnem uvodu članek najprej obravnava razmerje med Le Beaujinim besedilom »Spomini na stari klavir« in njeno bibliografijo; nato pa odnos Gigler-Dongas do predmetov s področja mode, kot se odraža v njenih biografskih spisih. S tem lahko ponazorimo medbesedilno in semiotično moč predmetov, uporabljenih v strategijah oblikovanja ženskega glasbenega profesionalizma od romantike do 21. stoletja.</p> Michaela Krucsay Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14911 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100 Glasba in ospoljenost podob v Händlovem oratoriju La Bellezza ravveduta nel trionfo del Tempo e del Disinganno (1707), njegove predelave in sodobne uprizoritve https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14912 <p>Oratorij <em>La Bellezza ravveduta</em> (1707) Georga Friedricha Händla se od njegovih poznejših predelav – <em>Il trionfo del Tempo e della Verità </em>(1737) in <em>The Triumph of Time and Truth</em> (1757) – razlikuje tako po glasbeni vsebini kot tudi glede na to, kako so alegorični liki kodirani v smislu spola. Primerjalna analiza razkriva širok interpretativni razpon teh del v izbranih gledaliških uprizoritvah 21. stoletja.</p> Ivan Ćurković Avtorske pravice (c) 2025 https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0 https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/14912 Thu, 13 Nov 2025 00:00:00 +0100