Izvor zgodnjega simfoničnega repertoarja na Slovenskem
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd11.1-2.16Ključne besede:
simfonični repertoar, prenos del, prepisi in tiski, 18. stoletje, Habsburška monarhija, SlovenijaPovzetek
V 18. stoletju je simfonični repertoar v slovenskih deželah obsegal dela znanih skladateljev, ki so bila razširjena po celotni Evropi. Medtem ko so avtorji najzgodnejših primerov simfoničnega žanra, ki datirajo že v trideseta leta 18. stoletja, delovali na različnih koncih Evrope, so bile simfonije ob koncu stoletja skoraj izključno delo skladateljev, delujočih v Habsburški monarhiji.Prenosi
Literatura
Arbo, Alessandro. “Dusík, Wrattni e la ricezione del Klassik musicale centroeuropeo a Gorizia nei primi decenni dell’Ottocento.” In Itinerari del classicismo musicale: Trieste e la Mitteleuropa, edited by Ivano Cavallini, 39–54. Lucca: Libreria Musicale Italiana (LIM), 1992.
———. I fondi musicali dell’Archivio storico provinciale di Gorizia. Gorizia: Provincia, 1994.
———. Musicisti di frontiera: le attività musicali a Gorizia dal Medioevo al Novecento. Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1998.
Barbo, Matjaž. František Josef Benedikt Dusík: The Biography of an Eighteenth-century Composer. Wien: Hollitzer Wissenschaftsverlag, 2011.
———. “František Josef Benedikt Dusík and the Beginnings of Slovene Symphonic Music.” Acta musicologica: Revue pro hudební vědu 5, no. 1 (2008): 1–11. http://acta.musicologica.cz/.
———. “Referential Contexts of Early Slovenian Symphonic Music.” Muzikološki zbornik 49, no. 2 (2013): 33–39.
Beck, Hermann. “Die Musik des liturgischen Gottesdienstes im 18. Jahrhundert (Messe, Offizium),” In Geschichte der katholischen Kirchenmusik, vol. 2, Vom Tridentinum bis zur Gegenwart, edited by Karl G. Fellerer, 180–189. Kassel: Bärenreiter, 1976.
Bizjak, Milko. “Frančiškani in glasba v 18. stoletju.” In 500 let frančiškanov v Kamniku, edited by Emilijan Cevc, 59–63 Kamnik: Kulturni center, 1993.
Cvetko, Dragotin. Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.
Dusík, František Josef. Simphonia grande in G. Edited by Matjaž Barbo. Monumenta artis musicae Sloveniae 52. Ljubljana: SAZU, Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2007.
Faganel, Tomaž. “Glasba klasicizma v novomeških arhivih.” In 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, edited by Stane Granda, 215–221. Dolenjski zbornik. Novo mesto: Dolenjska založba, 1997.
———. “Glasbeni repertoar na Slovenskem v 18. stoletju in v prvi polovici 19. stoletja.” In 300 let: Academia philharmonicorum labacensium (1701–2001), edited by Ivan Klemenčič, 119–129. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.
Höfler, Janez. “Glasbenozgodovinske najdbe XVII. in XIX. stoletja v Novem mestu,” Kronika 15, no. 3 (1967): 135–148.
Kokole, Metoda, “Repertoar koprske stolnice v 18. stoletju.” In Glasbena dediščina slovenskih obalnih mest do 19. stoletja: vodnik po razstavi, edited by Metoda Kokole, 37–40. Ljubljana: Založba ZRC, 2003.
———, ed. Glasbena dediščina slovenskih obalnih mest do 19. stoletja: vodnik po razstavi. Ljubljana: Založba ZRC, 2003.
———. “Glasbeni utrinki s potovanja šatjerskega plemiča po Evropi 18. stoletja.” Muzikološki zbornik 51, no. 1 (2015): 57–79.
———. “Glasba v plemiških bivališčih na Slovenskem od srednjega veka do konca 18. stoletja.” Kronika 60, no. 3 (2012): 667–698.
———. “The 1773 Production of Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and Other Local Traces of Italian Operas in the Later Part of the 18th Century.” In Niccolò Piccinni: Musicista europeo, edited by Alessandro di Profio and Mariagrazia Melucci, 253–263. Bari: Adda editore, 2004.
Kosi, Jernej. Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja. Ljubljana: Sophia, 2013.
Matthäus, Wolfgang. Johann André Musikverlag zu Offenbach am Main: Verlagsgeschichte und Bibliographie 1772–1800. Tutzing: Hans Schneider, 1973.
Morrow, Mary Sue, and Bathia Churgin, eds. The Symphonic Repertoire. Vol. 1, The Eighteenth-Century Symphony. Bloomington: Indiana University Press, 2012.
———. “Patrons and Practices.” In The Symphonic Repertoire, vol. 1, The Eighteenth-Century Symphony, edited by Mary Sue Morrow and Bathia Churgin, 75–99. Bloomington: Indiana University Press, 2012.
———. “The Symphony in the Austrian Monarchy.” In The Symphonic Repertoire, vol. 1, The Eighteenth-Century Symphony, edited by Mary Sue Morrow and Bathia Churgin, 411–471. Bloomington: Indiana University Press, 2012.
Nagode, Aleš. “Šest latinskih maš Venčeslava Wratnyja.” Master’s thesis, Univerza v Ljubljani, 1994.
Riedel, Friedrich Wilhelm. “Die Bedeutung der Musikpflege in den österreichischen Stiften zur Zeit von Joseph und Michael Haydn.” Kirchenmusikalisches Jahrbuch 71 (1987): 55–63.
———.“Joseph Haydns Sinfonien als liturgische Musik,” In Festschrift Hubert Unverricht zum 65. Geburtstag, edited by Karl-Heinz Schlager, 213–220. Tutzing: Hans Schneider, 1992.
Škrjanc, Radovan. “Frančiškanske korne knjige v Novem mestu iz 18. stoletja.” De musica disserenda 10, no. 2 (2014): 65–86.
———. “O času in kraju nastanka ter avtorstvu novomeškega rokopisa Noten-Buch vorinnen die Fundamenta zu dem Clavier oder Orgel enthalten.” De musica disserenda 7, no. 1 (2011): 85–112.
———. “Prispevek k poznavanju repertoarja starejših muzikalij cerkvene glasbe v Sloveniji.” Pts. 1 and 2. De musica disserenda 1, nos. 1–2 (2005): 141–165; 2, no. 1 (2006): 31–60.
———. “Relativnost in funkcija zgodovinopisnega interpretiranja glasbe: predstavitev problema na primeru zgodovinske analize novomeških Fundamenta.” Muzikološki zbornik 47, no. 1 (2011): 75–91.
Venišnik, Vesna. “Instrumental Music and Franciscan Liturgy.” Muzikološki zbornik 50, no. 2 (2014): 93–99.
———. “Simfonični repertoar Goriške dežele v 18. in zgodnjem 19. stoletju.” De musica disserenda 10, no. 2 (2014): 57–64.
Wyn Jones, David. The Symphony in Beethoven’s Vienna. Cambridge: Cambridge University Press, 2011.
Zaslaw, Neal. “Mozart, Haydn and the Sinfonia da Chiesa.” The Journal of Musicology 1 (1982): 95–124.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
