"Glasba za rabo" kot družbenozgodovinski pojav v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem

Avtorji

  • Nataša Cigoj Krstulović

DOI:

https://doi.org/10.3986/dmd03.1.06

Ključne besede:

glasba 19. stoletja, glasba in politika, glasba in družba, glasbeni nacionalizem, funkcionalna glasba

Povzetek

Institucionalno podprta, uveljavljena in množično razširjena glasba, t. i. »glasba za rabo«, je imela na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja hibriden značaj. V vseh ozirih preprosta glasba »v ljudskem duhu« je bila ponavljajoč vsebinski in oblikovni vzorec, ki je bil posledica zunajglasbenih dejavnikov in pomanjkljive glasbene izobrazbe. Ključna pri priznavanju meril njene uporabne vrednosti je bila recepcija. V oziru razumevanja normativnega pomena uporabne vrednosti se kažejo ključni etnični, zgodovinski, socialni vzročniki, med katerimi sta bili sredi 19. stoletja v ospredju konservativna, družabno-patriarhalna kulturna politika in socialna nediferenciranost.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nataša Cigoj Krstulović

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Prenosi

Objavljeno

2015-06-10

Kako citirati

Cigoj Krstulović, N. (2015). "Glasba za rabo" kot družbenozgodovinski pojav v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem. De Musica Disserenda, 3(1), 65–76. https://doi.org/10.3986/dmd03.1.06

Številka

Rubrike

PRISPEVKI