Historična glasbila v poustvarjalni praksi: možnosti in perspektive v slovenski glasbeni kulturi
DOI:
https://doi.org/10.3986/dmd10.2.01Ključne besede:
zbirke glasbil, historična glasbila, historična izvajalska praksaPovzetek
Aktualno izvajanje stare glasbe je tesno povezano s proučevanjem nekdanjih poustvarjalnih praks, z ohranjanjem historičnih glasbil, delovanjem specializiranih ansamblov in izobraževanjem. Bistveno vlogo pri tem razvoju na Slovenskem imajo muzejske zbirke glasbil, nacionalni programi za oživljanje kulturne dediščine ter posamezne kulturne in izobraževalne ustanove. V danih pogojih je potrebno izhajati iz primerov dobrih praks ter iskati in razvijati nove možnosti, ki bi jih bilo potrebno iskati v glasbenih zbirkah slovenskih muzejev in na področju visokega glasbenega šolstva.Prenosi
Literatura
Ahrens, Christian. Hammerklaviere mit Wiener Mechanik. Frankfurt na Majni: Bochinsky Verlag, 1999.
Baines, Antony. Brass Instruments: Their History and Development. New York: Dover Piblications, Inc., 1993.
Cole, Michael. The Pianoforte in the Classical Era. Oxford: Clarendon Press, 1998.
Dolmetsch, Arnold. The Interpretation of the Music of the 17th and 18th Centuries Revealed by Contemporary Evidence. London: Novello, 1915.
Donington, Robert. The Interpretation of Early Music. London: Faber and Faber, 1963.
Dreyfus, Laurence. »Early Music defended against its devotees: a theory of historical performance in the twentieth century«. Musical Quarterly 69, št. 3 (1983): 297–322.
Druzovič, Hinko. »Iz ptujske glasbene preteklosti«. Kronika slovenskih mest 5, št. 3 (1938): 171–177.
Dullat, Günter. Holzblasinstrumentenbau: Entwicklunsstufen und Technologien. Celle: Edition Moeck, 1990.
Gardina, Helena. »Glasbena dediščina in njeni ustvarjalci«. V: Musica aeterna est: Glasbeno življenje v slovenskih obalnih mestih do 19. stoletja, ur. Vlasta Beltram, 37–56. Koper: Pokrajinski muzej, 2006.
Hasl, Drago. »Haloška žvegla«. Traditiones 4 (1975): 89–116.
Heyde, Herbert. Das Ventilblasinstrument: Seine Entwicklung im deutschsprachingen Raum von den Anfängen bis zur Gegenwart. Wiesbaden: Breitkopf & Härtel, 1987.
Hopfner, Rudolf. Wiener Musikinstrumentenmacher 1766–1900: Adressenverzeichnis und Bibliographie. Tutzing: Hans Schneider, 1999.
Kenyon, Nicholas, ur. Authenticity and early music. Oxford: Oxford University Press, 1988.
Kokole, Metoda. »Glasba plemiških bivališč na Slovenskem od srednjega veka do konca 18. Stoletja«. Kronika 60 (2012): 667–698.
Koter, Darja. Ekspertiza o stanju in možnostih javne prezentacije glasbil v slovenskih muzejih. Ljubljana, 2014 (tipkopis).
Koter, Darja. »François Saraillac: Pochette«. V: Theatrum vitae et mortis humanae: podobe iz 17. stoletja na Slovenskem, ur. Maja Lozar Štamcar in Maja Žvanut, 84–85. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002.
Koter, Darja. Glasbilarstvo na Slovenskem. Maribor: Založba Obzorja, 2001.
Koter, Darja. »Izdelovanje glasbil«. V: Glasba na Slovenskem do konca 16. stoletja, ur. Jurij Snoj. Zgodovina glasbe na Slovenskem, zv. 1, 443–459. Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
Lawson, Colin, in Robert Stowell. The Historical Performance of Music. An Introduction. Cambridge: Cambridge University Press, 1999.
Mal, Josip. Stara Ljubljana in njeni ljudje. Ljubljana: DZS, 1957.
Mantuani, Josip. Razvoj glasbe pri Slovencih. Katalog razstave. Ljubljana: Glasbena matica, 1932.
Maundner, Richard. Keyboard Instruments in Eighteenth-century Vienna. Oxford: Clarendon Press, 1998.
Posch, Isaac. Harmonia concertans, izvaja Ramovš consort. Ljubljana: Klemen Ramovš Management, 1994 (zvočni CD).
Škulj, Edo. Orgle v Ljubljani. Celje: Mohorjeva družba, 1994.
Taruskin, Richard. »The pastness of the present and the presence of the past«. V: Authenticity and early music: a symposium, ur. Nicholas Kenyon, 137–207. Oxford: Oxford University Press, 1988.
Žvanut, Maja. Od viteza do gospoda. Ljubljana: Viharnik in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1994.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki