Nekaj misli o prenosu spektralnih idej v slovenski glasbeni prostor

Larisa Vrhunc

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd12.2.01

Povzetek

Članek se posveča skladateljskim skupinam po drugi svetovni vojni. Ob analizi njihove vloge v razvoju skladateljskih praks poskuša poiskati odgovore na vprašanje, zakaj se spektralne ideje, ki so močno zaznamovale francosko in odmevale v evropski glasbi od sedemdesetih let naprej, pri nas skorajda niso pojavile. Počasi vstopajo v našo glasbeno zavest šele v tem stoletju.

Ključne besede

slovenska glasba, glasba 20. in 21. stoletja, skladateljske skupine, spektralna glasba

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Barbo, Matjaž. Pro musica viva. Prispevek k slovenski moderni po II. svetovni vojni. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001.

Barbo, Matjaž. »Slavko Osterc kot mit avantgarde šestdesetih let«. Muzikološki zbornik 31 (1995): 47–51.

Beal, Amy C. »Negotiating cultural allies. American music in Darmstadt, 1946–1956«. Journal of the American Musicological Society 53, št. 1 (2000): 105–139.

Bogunović Hočevar, Katarina. »Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka Ravnika«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2009.

Boivin, Jean. La classe de Messiaen. Paris: Christian Bourgois Éditeur, 1995.

Cvetko, Dragotin. Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.

Gačeša, Majeta. »Pro musica viva.« V: Odzven narave do zvezd. Zbornik Jakoba Ježa, uredila Marjeta Gačeša, 49–52. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2015.

Klemenčič, Ivan. Slovenska glasba v evropskem okviru. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.

Koter, Darja. Slovenska glasba 1918–1991. Ljubljana: Študentska založba, 2012.

Kralj Bervar, Sonja. »Sobivanje družbenega, stanovskega in umetniškega v zgodovini Društva slovenskih skladateljev«. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, 2011.

Križnar, Franc. »Po prvem mednarodnem festivalu ’nove’ glasbe Muzifest ’99 Društva za vzpodbudo in napredek nove glasbe MUZINA«. Dialogi 35, št. 11–12 (1999): 106–109.

Križnar, Franc. »Poskus diagnoze sodobne slovenske glasbene umetnosti«. Dialogi 32, št. 5–6 (1996): 40–41.

Lebič, Lojze. »Glasovi časov. O slovenski glasbeni ustvarjalnosti«. 6 nadaljevanj. Naši zbori 45, št. 1–2 (1993): 1–5; št. 5–6 (1993): 111–118; Naši zbori 46, št. 1–2 (1994): 1–5; št. 3–4 (1994): 59–65; Naši zbori 48, št. 1–2 (1996): 1–6; št. 3–4 (1996): 50–54.

Loparnik, Borut. »Pogovor z Janezom Matičičem«. Nova revija 4, št. 43–44 (1985): 1469–1477.

O’Loughlin, Niall. Novejša glasba v Sloveniji. Osebnosti in razvoj. Prevedla Mojca Menart. Ljubljana: Slovenska matica, 2000.

Pompe, Gregor. »Elektroakustična glasba v Sloveniji nekoč in danes«. De musica disserenda 7, št. 2 (2011): 7–15.

Pompe, Gregor. »’Nove perspektive’ v slovenski glasbi po letu 1945«. V: Roger Sutherland, Nove glasbene perspektive. Evropska in ameriška avantgarda v glasbi XX. stoletja, prevedla Gregor Pompe in Jure Potokar, 247–262. Ljubljana: LUD Šerpa, Slovensko muzikološko društvo, 2009.

Ross, Alex. Drugo je hrup. Poslušati dvajseto stoletje. Prevedel Leon Stefanija. Ljubljana: Beletrina, 2014.

Stefanija, Leon. Prispevek k analizi institucij slovenske glasbe 20. stoletja. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010.

Škrlj, Darja. »Pedagoški portret slovenske skladateljice Brine Jež Brezavšček«. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2013.

Vrhunc, Larisa. »ʻSpectral’ aspects in Neville Hall’s compositional thinking«. V: Music and its referential systems, uredila Matjaž Barbo in Thomas Hochradner, 217–234. Specula spectacula, 3. Dunaj: Hollitzer Wissenschaftsverlag, 2012.



DOI: https://doi.org/10.3986/dmd12.2.01

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.