"Glasba za rabo" kot družbenozgodovinski pojav v drugi polovici 19. stoletja na Slovenskem

Nataša Cigoj Krstulović

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd03.1.06

Povzetek

Institucionalno podprta, uveljavljena in množično razširjena glasba, t. i. »glasba za rabo«, je imela na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja hibriden značaj. V vseh ozirih preprosta glasba »v ljudskem duhu« je bila ponavljajoč vsebinski in oblikovni vzorec, ki je bil posledica zunajglasbenih dejavnikov in pomanjkljive glasbene izobrazbe. Ključna pri priznavanju meril njene uporabne vrednosti je bila recepcija. V oziru razumevanja normativnega pomena uporabne vrednosti se kažejo ključni etnični, zgodovinski, socialni vzročniki, med katerimi sta bili sredi 19. stoletja v ospredju konservativna, družabno-patriarhalna kulturna politika in socialna nediferenciranost.

Ključne besede

glasba 19. stoletja; glasba in politika; glasba in družba; glasbeni nacionalizem; funkcionalna glasba

Celotno besedilo:

PDF PDF (English)

DOI: https://doi.org/10.3986/dmd03.1.06

Avtorske pravice (c) 2019 De musica disserenda

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##

Za nemoteno delovanje spletna stran uporablja piškotek za čas trajanja seje. Po končani seje se piškotek izbriše.