Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju

Avtorji

  • Dragan Božič

Povzetek

Avtor obravnava bronasta poznolatenska gumba, gumb z mrežasto okrašeno bradavičko in predrt trilistni gumb, poslana v Deželni muzej v Ljubljani 1897 in napačno inventarizirana pod najdiščem Toplice. Dejansko izvirata z gradišča Stari grad nad Podbočjem na robu Krškega polja ali, kar je bolj verjetno, iz njemu pripadajočih grobov. S Starega gradu, poseljenega v halštatski in poznolatenski dobi, sta bila v isti pošiljki tudi poznolatenska bradavičasta obročka. Plana grobišča z žganimi grobovi iz halštatskega, poznolatenskcga in zgodnjerimskega časa so na njegovem jugovzhodnem pobočju. V naselbinah in grobovih mokronoške skupine, ki ji to najdišče pripada, je bilo najdenih še več takih gumbov, značilnih za velika poznolatenska naselja v srednji Evropi. Večkrat izraženo mnenje, da so sodili h konjski opremi, ni dokazano. Nekateri primerki so okrašeni z emajlom. Glede na razprostranjenost gre za dve od razmeroma številnih prvin mokronoške skupine, ki so srednjeevropskega izvora in ki dokazujejo, da jc ta v nasprotju z dosedanjim prepričanjem tudi v tem času ohranila pretežno srednjeevropski pečat. Pri analizi fibul vrste Nauheim iz Slovenije avtor soglaša z dosedanjimi mnenji, da med njimi ni takih, kakršne sc pojavljajo v srednji Evropi. Pač pa nekatere od njih pripadajo dvema različicama (A in B), značilnima za severovzhodno Italijo (Benečija in Furlanija).

Prenosi

Biografija avtorja

Dragan Božič

Inštitut za arheologijo
Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU
Gosposka 13
SI-61000 Ljubljana

Prenosi

Objavljeno

1993-09-10

Kako citirati

Božič, D. (1993). Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju. Arheološki Vestnik, 44(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8977

Številka

Rubrike

Prazgodovinske dobe