Redko upodobljeni mitološki prizor v Gornjem Gradu: zgodba o Skili in Minosu?
Ključne besede:
rimska doba; grobna edikula; Minos; Skila; Menelaj; Helena; Parisova sodba; ikonografski motiv; epilij Ciris; Norik; Gornji Grad; SlovenijaPovzetek
Prispevek obravnava osrednji motiv na spodnjem delu grobne edikule v Gornjem Gradu, ki je bil od temeljne študije Erne Diez dalje skupaj z reliefoma iz Oswaldgrabna (zahodna Štajerska, Norik) in Akvinka razložen kot snidenje Menelaja in Helene po koncu trojanske vojne. Pomisleke o pravilnosti te interpretacije vzbudijo primerjave tega motiva s slabo poznanim ogledalom z nekropole Bulla Regia (provinca Africa proconsularis), z domala enako kompozicijo. Na sredini reliefa je upodobljena starejša ženska, ki pa se v omenjeni zgodbi ne pojavi. Osnovne karakteristike motiva, roka na ročaju meča in ženska, ki moškemu nekaj ponuja, nastopijo pri še enem prizoru, namreč pri redko upodobljenem srečanju med Minosom in hčerko kralja Nizusa, Skilo, najnatančneje opisanem v krajši pesnitvi, epiliju Ciris. Skila se po posredovanju Erosa zaljubi v sovražnega kralja Minosa, v zaroti proti domovini ter lastnemu očetu ji pomaga tudi starejša žen-ska, njena dojilja.Na podlagi ikonografske analize in literarnega izročila avtorica doslej znanim upodobitvam Minosa in Skile dodaja štiri druge: tri na kamnitih reliefih iz Norika (Gornji Grad, Oswaldgraben) in Panonije (Akvink) ter eno na bronastem ogledalu iz Bulla Regia v Tuniziji. Vse te upodobitve so bile prej razložene kot snidenje Menelaja in Helene po koncu trojanske vojne.
Prenosi
Literatura
BAŽANT, J. 1992, Minos I. – In: LIMC VI 1, 570–574; VI 2, 311–315.
CANCIANI, F. 1994, Skylla II. – In: LIMC VII 1, 793; VII 2, 569.
CARTON, M. 1890, La nécropole de Bulla Regia. – Bul-letin archéologique du Comité des travaux historiques et scientifiques, 149–226, Paris.
CAZZANIGA, I. 1959, Intorno al verso 376 della Ciris. “amyclaeo spargens althariaa thallo”. – La parola del passato 14, 453–457.
DIEZ, E. 1952, Die Wiedersehensszene zwischen Helena und Menelaos auf provinzialrömischen Reliefs. – Ja-hreshefte ds Österreichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 39, 21–36.
DIEZ, E. 1953, Zur Wiedersehensszene zwischen Helena und Menelaos. Ein Nachtrag. – Jahreshefte des Öster-reichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 40,215–218.
DIEZ, E. 1966–1967, Nochmals Helena - Menelaos. – Ja-hreshefte des Österreichischen Archäologischen Instituts. Beiblatt 48, 92–108.
GHALI-KAHIL, L. 1955, Les enlèvements et le retour d’Hélène dans les textes et les documents figurés. – Paris.
HEBERT, B. 1993, Römerzeitliche Funde im Oswaldgra-ben in der Steiermark. –Fundberichte aus Österreich32, 139–153.
HEDREEN, G. 1996, Image, Text, and Story in the Recovery of Helen. – Classical Antiquity 15/1, 152–184.
HODSKE, J. 2007, Mythologische Bildthemen in den Häusern Pompejis. Die Bedeutung der zentralen Mythenbilder für die Bewohner Pompejis. – Stendaler Winckelmann-Forschungen 6, Ruhpolding.
KAHIL, L. 1988, Hélène. – In:LIMC IV 1, 498–563; IV 2, 291–358.
KAHIL, L. 1997, Menelaos. – In: LIMC VIII 1, 834–841; VIII 2, 562–565.
KASTELIC, J. 1998, Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih. Šempeter v Savinjski dolini / Sepulchral Symbolism of the Mythological Imagery on Roman Tomb Monuments. Šempeter in the Valley of Savinja. – Ljubljana.
KLEMENC, J. 1955, Trojanska pravljica na nagrobnih spomenikih iz Šempetra ob Savinji. – Zbornik Filozofske fakultete 2, 57–70, Ljubljana.
KNOX, P. E. 1990, Scylla’s Nurse. – Mnemosyne 43/1–2, 158–159.
KOKOLE, S. 2003, Totius antiquitatis egregius admirator. Christophorus Raubar zwischen Kampanien und Krain. – In: J. Höfler, J. Träger (eds.), Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik. Beziehungen, Anregungen, Parallelen, 175–197, Regensburg.
KREMER, G. 2001, Antike Grabbauten in Noricum. Kata-log und Auswertung von Werkstücken als Beitrag zur Rekonstruktion und Typologie. – Österreichisches Archäologisches Institut. Sonderschriften 36, Wien.LIMC = Lexicon iconographicum mythologiae classicae.
LYNE, R. O. A. M. 1978, Ciris. A poem attributed to Ver-gil. – Cambridge classical texts and commentaries 20, Cambridge, New York.
PAHIČ, S. 1975, Gornji grad. – In: Arheološka najdišča Slovenije, 269, Ljubljana.
REINACH, S. 1890, Reliefs de miroirs en bronze. – In : Collections du musée Alaoui, 85–96, Paris.
ROBERT, C. 1914, Ein verkanntes Ciris-Bild. – Hermes49/1, 158–160.
SALIS, A. 1947, Antike und Renaissance. Über Nachleben und Weiterwirken der alten in der neueren Kunst. – Erlenbach, Zürich.
TOYNBEE, J. M. C. 1977, Greek myth in Roman stone. – Latomus 36, 343–412
VERCOUTRE, A. 1893, Le miroir de Bulla Regia. – Revue archéologique 22, 80–85.
WEEGE, F. 1913, Das goldene Haus des Nero. – Jahrbuch des Deutschen Archäologischen Instituts 28, 127–244.
WUILLEUMIER, P. and A. AUDIN 1952, Les médaillons d’applique gallo-romains de la vallée du Rhône. – Annales de l’Université de LyonTroisième série. Lettres 22, Paris.
ZAHLHAAS, G. 1975, Römische Reliefspiegel. – Kataloge der Prähistorischen Staatssammlung München 17, Kallmünz.
ZIEHEN, J. 1890, Römische, Bildwerke im Nationalmuseum zu Pest. – Archäologisch-epigraphische Mitteilungen aus Österreich-Ungarn 13, 43–72.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
