Sedimentacijsko okolje na Ljubljanskem barju v času kolišč
Ključne besede:
Ljubljansko barje, geološki procesi, kvartarno in holocensko okolje, jezerska kreda, gyttja, organski sedimenti, koliščaPovzetek
Geološki procesi na Ljubljanskem barju po zadnjem glacialnem višku so le splošno poznani. Izjemoma sicer poznamo detajlne razmere, vendar so te prostorsko in časovno fragmentarne. Artefakti iz arheoloških najdišč so bili v preteklosti deležni natančnega proučevanja, sami sedimenti s kulturno vsebino, njihova talnina in krovnina pa bistveno manj. Pot do boljšega razumevanja okoljskih razmer v času kolišč verjetno vodi prav preko natančnega poznavanja sedimentov in pokopanih tal ter razumevanja evidentiranih stratigrafskih hiatusov.
Prenosi
Literatura
ANDRIČ, M. 2006, Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop / Does Pollen Record in Archaeological “Cultural Layer” tell Us what Vegaetation was growing around the Settlement? Case Study: “Resnikov Prekop”. – In: A. Velušček (ed.) Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 103–113.
ANDRIČ, M. 2009, Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji / The Holocene paleoecological and paleohydrological conditions at Ljubljansko barje – a contribution to discussion. – Arheološki vestnik 60, 317–331.
ANDRIČ, M., B. KROFLIČ, M. J. TOMAN, N. OGRINC, T. DOLENEC, M. DOBNIKAR and B. ČERMELJ 2008, Late quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia). – Palaeogeography, Paleoclimatology, Palaeoecology 270, 150–165.
BRAČIČ-ŽELEZNIK, B., M. VESELIČ and F. VODOPIVEC 2003, Subsidence measurements – marshland subsiding owing to pumping the groundwater. – Materials and geoenvironment 50, 57–60.
BREGANT, T. 1974, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja leta 1972 (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig - Untersuchungen aus dem Jahre 1972). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–67.
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu - raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal - Forschungen aus dem Jahren 1973 und 1974). – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.
BREGANT, T. 1984, Novi rezultati raziskav Ljubljanskega barja. – In: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, 22–27, Ljubljana.
BRENČIČ, M. 2007, Subsidence rate of Ljubljansko barje in Holocene. – Geologija 50, 455–465.
BREZNIK, M. 2000, Antropogeni vplivi na posedanje Ljubljanskega barja. – Slovensko geotehnično društvo, Šukljetovi dnevi 1, 97–103.
BUDJA, M. 1994, Spreminjanje naravne in kulturne krajine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barju I. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, 163–181.
BUDJA, M. and D. MLEKUŽ 2008a, Poplavna ravnica Ižice in prazgodovinska kolišča / The Ižica floodplain and “piledwellings” in prehistory. – Arheološki vestnik 59, 359–370. BUDJA, M. and D. MLEKUŽ 2008b, Settlements, landscape and palaeoclimate dynamics on the Ižica floodplain of the Ljubljana Marshes. – Documenta Praehistorica 35, 45–54.
BUDJA, M. and D. MLEKUŽ 2010, Lake or floodplain? Mid-Holocene settlement patterns and the landscape dynamic of the Ižica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). – The Holocene 20, 1269–1275.
BUSER, S. 1968, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. List Ribnica. – Beograd.
CULIBERG, M. 2006, Paleobotanične raziskave sedimentov / Paleobotanic research of the sediments. – In: A. Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters’ camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 39–44.
GASPARI, A. 1998, “Pontonium” iz Lip na Ljubljanskem barju (A “Pontonium” from Lipe on the Ljubljana moor). – Arheološki vestnik 49, 187–224.
GASPARI, A. 2009a, Ljubljanica v prazgodovini. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 36–41, Ljubljana.
GASPARI, A. 2009b, The Ljubljanica in prehistory. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a River and its Past, 38–44, Ljubljana.
GIBBARD, P. L. and K. M. COHEN 2008, Global chronostratigraphical correlation table for the last 2.7 million years. – Episodes 31, 243–247.
GRAD, K. and L. FERJANČIČ 1974, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. List Kranj. –Beograd.
GREIF, T. 1997, Prazgodovinska kolišča Ljubljanskega barja. Arheološka interpretacija in poskus rekonstrukcije načina življenja (The prehistoric pile dwellings in the Ljubljansko barje. An archaeological interpretation and attempted reconstruction of the way of life). - Arheo 18.
GRIMŠIČAR , A. and V. OCEPEK 1967, Vrtini BV-1 in BV-2 na Ljubljanskem barju. – Geologija 10, 279–303.
HACIN, J. 2004, Opredelitev vodnega režima v bodočem krajinskem parku Ljubljansko barje. – Report / Poročilo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
HANSEN, K. 1959, The terms Gyttja and Dy. – Hydrobiologia 13, 309–315.
HAREJ, Z. 1976, Kolišče v Notranjih Goricah. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 85–117.
HAREJ, Z. 1981–1982, Kolišče v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju - raziskovanja 1978. in 1979. leta (Der Pfahlbau in Parte bei Ig auf dem Moor von Ljubljana – Forschungen in den Jahren 1978 und 1979). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 31–99.
JEŽOVNIK, V. 2009, Raziskava posedanja Ljubljanskega barja zaradi črpanja vode v vodarni Brest. – Geodetski vestnik 53, 23–35.
JEŽOVNIK, V. and S. JAKLJIČ 2003, Spremljanje posedanja Ljubljanskega barja na področju Ilovice. – Geodetski vestnik 47, 263–271.
KROFLIČ, B. 2007, Kremenaste alge v usedlinah Ljubljanskega barja. – Diploma thesis / Diplomsko delo, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
LEOPOLD, L. B., M. G. WOLLMAN and J. P. MILLER 1964, Fluvial processes in geomorphology. – San Francisco.
MELIK, A. 1927, Kolonizacija Ljubljanskega barja. – PhD thesis / Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Univerza SHS v Ljubljani.
MELIK, A. 1946, Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem. – Dela 1. razreda SAZU 5.
MENCEJ, Z. 1990, Prodni zasipi pod jezerskimi sedimenti Ljubljanskega barja. – Geologija 31–32, 517–553.
MERKT, J., G. LÜTTIG and H. SCHNEEKLOTH 1971, Vorschlag zur Gliederung und Definition der limnischen Sedimente. – Geologisches Jahrbuch 89, 607–623.
MLEKUŽ, D., M. BUDJA and N. OGRINC 2006, Complex settlement and landscape dynamics of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). – Documenta Praehistorica 33, 253–271.
NOVŠAK, M., T. VERBIČ and R. ERJAVEC 2009, Predhodne raziskave za določitev arheološkega potenciala. Arheološko vrednotenje jedrnih vrtin. Špica in brežina Gruberjevega nabrežja s pristaniščem. – Report / Poročilo, Arhej d.o.o, Sevnica.
PAVLOVEC , R. 1967, Mehkužci iz jezerske krede na Ljubljanskem barju. – Geologija 10, 167–187.
PAVLOVEC, R. 1973, Prva najdba vrste Sphaerium rivicola (Lamarck) v jezerski kredi na Ljubljanskem barju. – Geologija 16, 235–236.
POHAR, V. and M. CULIBERG 2002, Globoki vrtini na Ljubljanskem barju v luči pelodne analize. – Razprave 4. razreda SAZU 43, 191–202.
POPPER, K. R. 1998, Logika znanstvenega odkritja. – Ljubljana.
PLENIČAR, M. 1967, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. List Postojna. – Beograd.
PREMRU, U. 1982, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. List Ljubljana. – Beograd.
RAKOVEC, I. 1932, H geologiji Ljubljane in njene okolice. – Geografski vestnik 8, 38–70.
RAKOVEC, I. 1954, Libralces aff. gallicus A z z a r o l i z Viškega Brda pri Ljubljani. – Razprave 4. Razreda SAZU 2, 279–295.
SCHNURRENBERGER, D., J. RUSSELL and K. KELTS 2003, Classification of lacustrine sediments based on sedimentary components. – Journal of Paleolimnology 29, 141–154.
SCHUMM, S. A. 1981, Evolution and response of the fluvial system, sedimentological Implication. – In: F. G. Ethridge, R. M. Flores (eds.), Recent and Ancient Nonmarine Depositional Environments: Models for Exploration, Society of Economic Paleontologists and Mineralogists Special Publicattions 31, 19–29.
SCHUMM, S. A. 1985, Patterns of alluvial rivers. – Annual Reviews of Earth and Planetary Sciences 13, 5–27.
STOJIČ, Z. (ed.) 1994, Presoja poplavne varnosti prostora ob Ljubljanici in njene kakovosti kot osnove razvojnih načrtov. – Report / Poročilo. Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana.
STRITAR, A. 1975, Pedološke raziskave kolišča ob Maharskem prekopu pri Igu - 1973. leta. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 142–145.
STRITAR, A. and F. LOBNIK 1985, Pedološke raziskave kolišča Parte pri Igu. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 13, 67–70. ŠERCELJ, A. 1962, O kvartarni vegetaciji na Slovenskem. – Geologija 7, 25–34.
ŠERCELJ , A. 1963, Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. – Razprave 4. razreda SAZU 7, 361–418.
ŠERCELJ, A. 1965, Paleobotanične raziskave in zgodovina Ljubljanskega barja. – Geologija 8, 5–28.
ŠERCELJ , A. 1966, Pelodne analize pleistocenskih in holocenskih sedimentov Ljubljanskega barja. – Razprave 4. razreda SAZU 9, 429–469.
ŠERCELJ, A. 1967, Razvoj tal južnega dela Ljubljane v luči pelodnih raziskav. – Razprave 4. razreda SAZU 10, 277–302.
ŠERCELJ, A. 1976, Palinološke in ksilotomske analize rastlinskih ostankov s kolišča v Notranjih Goricah . – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 5, 119–122.
ŠERCELJ, A. 1981–1982, Pomen botaničnih raziskav na koliščih Ljubljanskega barja. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 9–10, 101–105.
ŠERCELJ, A. and A. GRIMŠIČAR 1960, Iz ledenodobne zgodovine naših gozdov. – Gozdarski vestnik 18, 257–266.
ŠIFRER, M. 1984, Nova dognanja o geomorfološkem razvoju Ljubljanskega barja. – Geografski zbornik 23, 9–53.
TURK, J. and A. HORVAT 2009, Sedimentološka analiza profila z najdišča Blatna Brezovica / Sedimentological analysis of the profile from the site Blatna Brezovica. – In: A. Velušček (ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v drugi polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 123–131.
VELUŠČEK, A. 2009a, Ljubljansko barje, problemi razlage virov / The Ljubljansko barje, problems of interpretation. – Arheološki vestnik 60, 297–315.
VELUŠČEK, A. 2009b, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. – In: A. Velušček (ed.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v drugi polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, 49–121.
VERBIČ, T. 2006a, Aktivni reverzni prelomi med Ljubljano in Kranjem. – Razprave 4. razreda SAZU 47, 101–132.
VERBIČ, T. 2006b, Geološki in pedološki pregled sedimentov iz jedrnikov / Geological and pedological analysis of sediments from core samples – In: A. Gaspari (ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Stone Age hunters’ camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 33–37.
VERBIČ, T. and A. HORVAT 2009a, The geology of the Ljubljansko barje. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, 13–20.
VERBIČ, T. and A. HORVAT 2009b, The geology of the Ljubljansko barje. – In: P. Turk, J. Istenič, T. Knific, T. Nabergoj (eds.), The Ljubljanica – a river and its past, 13–20, Ljubljana.
VERBIČ, T. and M. ANDRIČ 2010, Kaj (ne)vemo o Ljubljanskem barju v holocenu in njegovem posedanju v prihodnje?. – In: A. Košir, A. Horvat, N. Zupan Hajna, B. Otoničar (eds.), 3. Slovenski geološki kongres, Bovec, 16.–18. september 2010. Povzetki in ekskurzije. – ZRC SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa in Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, 51–52.
VRABEC, M. 2001, Strukturna analiza cone Savskega preloma med Trstenikom in Stahovico. – PhD thesis / Doktorska disertacija, Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
