Ostanki kvartarnih sladkovodnih rib z Ljubljanskega barja in iz Križne jame iz paleontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije
Ključne besede:
Slovenija, Ljubljansko barje, Križna jama, pleistocen, mezolitik, bakrena doba, arheozoologija, sladkovodne ribePovzetek
Ribe so gotovo pomenile vsaj majhen delež v prehrani ljudi, ki so prebivali na osrednjem slovenskem ozemlju. To dokazujejo tudi najdbe njihovih ostankov iz pleistocenskih in holocenskih (kvartarnih) plasti nekaterih arheoloških in paleontoloških najdišč. Zelo malo prispevkov obravnava kvartarne ostanke rib, še manj jih te tudi slikovno prikazuje in opredeljuje. V prispevku želimo prikazati najdbe, ki so shranjene v paleontoloških zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije in prihajajo z najdišč na Ljubljanskem barju (Opekarna pri Vrhniki, Breg pri Škofljici, Dežmanova kolišča pri Igu) in iz Križne jame na Notranjskem. Na osnovi ostankov smo iz pleistocenskih glin pri Vrhniki določili ostanke ščuke (Esox lucius). Z mezolitskega najdišča Breg pri Škofljici smo določili ostanke ščuke (Esox lucius), soma (Silurus glanis) in smuča (Sander lucioperca). Iz bakreno- in bronastodobnih (holocenskih) plasti na Ljubljanskem barju (Dežmanova kolišča pri Igu) smo določili ostanke ščuke (Esox lucius). Najbolj enigmatični pa so ostanki krapa (Cyprinus carpio) iz Križne jame, saj gre za nenavadno najdišče rib. Verjetno jih lahko povežemo z obiski ljudi v bronasti dobi ali še mlajših obdobjih.
Prenosi
Literatura
BAVDEK, A., A. MIHEVC, B. TOŠKAN, A. VELUŠČEK 2009, Arheološke najdbe iz Križne jame / Archaeological finds from Križna jama cave. – Arheološki vestnik 60, 17–31.
BÖHME, G. 1997, Fossile Fischfaunen aus dem jüngeren Känozoikum Deutschlands. – Quartär 47–48, 113–138.
BRODAR, S., M. BRODAR 1983, Potočka zijalka. Visokoalpska postaja aurignacienskih lovcev (Potočka zijalka. Eine hochalpine Aurignacjägerstation). – Dela 1. Razreda SAZU 24.
CIMERMAN, F. 1965, Fosilne ribe iz pleistocenske gline pri Bobovku. – Proteus 28/4–5, 124–126.
DESCHMANN, K. 1875, Die Pfahlbaufunde aus dem Laibacher Moore. – Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanhalt 15, 275–284.
DINU, A. 2010, Mesolithic fish and fishermen of the Lower Danube (Iron Gates). – Documenta Praehistorica 37, 299–310.
DROBNE, K. 1973, Favna koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju (Fauna der Pfahlbautensiedlungen auf dem Moor von Ljubljana). – Arheološki vestnik 24, 217–224.
FRELIH, M. 1986, Breg pri Škofljici – mezolitsko najdišče na Ljubljanskem barju (Breg bei Škofljica – Mesolithischer Fundort am Ljubljansko barje). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 14, 21–57.
GAUDANT, J. 1978, Sur la presence de Leuciscus leuciscus (L.) (Poisson teleosteen, cypriniforme) dans le Pleistocene de Bobovek (Slovenie, Yougoslavie) / O najdbi pleistocenskih rib vrste Leuciscus leuciscus (L.) v Bobovku pri Kranju. – Razprave 4. razreda SAZU 21/2, 48–57.
GAUDANT, J., A. GARCÍA-ALIX, M. FREUDENTHAL 2014, Occurrence of pharyngeal teeth of the carp, Cyprinus Linnaeus (Teleostei, Cyprinidae) in the Middle and Upper Miocene of Andalusia (southern Spain). A puzzling disconnected palaeobiogeographical distribution. – Comptes Rendus Palevol 14, 25–29. GOVEDIČ, M. 2004, Ribe na arheološkem najdišču Hočevarica / Fishes from the archaeological site at Hočevarica. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 133–151.
GOVEDIČ, M. 2005, Krap na Ljubljanskem barju pred 5600 leti. – Proteus 67/6, 252–257.
GOVEDIČ, M. 2006, Ostanki rib / Fish remains. – V/ In: A. Gaspari (ur. / ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. A Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 195–197.
JANŽEKOVIČ, F., V. MALEZ, A. VELUŠČEK 2005, Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju (Finds of bird bones at pile-dwelling settlements in the Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 56, 49–58.
JOSIPOVIČ, D. 1989, Paleolitska in mezolitska najdišča na prostem v Sloveniji. – Zgodovinski časopis 43, 17–24.
KOS, J. 1978, Za stoletnico prvih arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 6, 43–59.
KOVALCHUK, O. M. 2013, History of the fossil carp fishes (Teleostei, Cyprinidae) in Ukraine. – Acta Zoologica Cracoviensia 56/1, 41–51.
LE GALL, O. 2010, Influences des glaciaires/interglaciaires sur les ichtyofaunes des eaux douces européennes. – Quaternaire 21/3, 203–214.
LEPIKSAAR, J. 1994, Introduction to Osteology of Fishes for Paleo- and Archaeozoologists. – Göteborg (http:// media1.vgregion.se/vastarvet/gnm/pdf/LepiksaarFishbone_manual_3rd_ed.pdf ) [zadnji dostop / last checked 16. 12. 2015].
MIHEVC, A. 1992, Brlog in Jama treh bratov pri Verdrengu. – Dolenjski kras 3, 41–44.
NOVAK, D. 1988, Gradivo za slovensko speleološko biografijo z bibliografijo. – Naše jame 30, 36–37.
PACHER, M., V. POHAR, G. RABEDER (ur. / eds.) 2014, Križna jama. Palaeontology, Zoology and Geology of Križna jama in Slovenia. – Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung 21.
PAUNOVIĆ, M. 2004, Ostanki ektotermnih vretenčarjev v Viktorjevem spodmolu / Remains of Ectothermic Vertebrates in Viktorjev Spodmol. – V / In: Turk (ur. / ed.) 2004c, 108–113.
PAUNOVIĆ, M., M. CULIBERG, I. TURK 2002, Analysis of the content of hearths from the Mousterian site Divje Babe I (Slovenia). Scales and dermal plates of lower vertebrates, charcoal and fossilized wood / Analiza vsebine ognjišč musterjenskega najdišča Divje babe I (Slovenija). Luske in kožne ploščice nižjih vretenčarjev, oglje in fosiliziran les. – Razprave 4. razreda SAZU 43/2, 203–218.
PAVČIČ, V., U. HERLEC 2006, Vivianit na premogu in v subfosilnih kosteh sesalcev. – Scopolia. Supplementum 3, 469–471.
PAVŠIČ, J., J. DIRJEC 2004, Morski skat na Ljubljanskem barju / Sea ray in the Ljubljansko barje. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, 152–154.
POHAR, V. 1984, Favnistični ostanki mezolitske postaje na prostem Breg-Škofljica pri Ljubljani. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 7–27.
RAKOVEC, I. 1933, Coelodonta mercki Jäg. iz Dolarjeve jame pri Logatcu. – Prirodoslovne razprave 2, 5–41.
RAKOVEC, I. 1955, Geološka zgodovina Ljubljanskih tal. – V / In: Zgodovina Ljubljane 1, 11–172, Ljubljana.
SEIDL, F. 1912, Širokočelni los (Alces latifrons) v starejših diluvijalni naplavini Ljubljanskega barja. – Carniolia 4, 261–274.
ŠERCELJ, A. 1962, O kvartarni vegetaciji na Slovenskem. – Geologija 7, 25–34.
ŠERCELJ, A. 1963, Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Sloveniji. – Razprave 4. razreda SAZU 7, 363–418.
TERCERIE, S., P. BEAREZ, P. PRUVOST, N. BAILLY & R. VIGNES-LEBBE 2015, OsteoBase, World Wide Web electronic publication, 2015 (http://osteobase.mnhn.fr), version january 2015.
TOŠKAN, B. 2008, Živalstvo v koliščarski dobi. – V / In: J. Pavšič (ur. / ed.), Ljubljansko barje. Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo, 153–158, Ljubljana.
TOŠKAN, B., J. DIRJEC 2006a, Ostanki sesalske favne na Resnikovem prekopu, Ljubljansko barje / Remains of Mammal Fauna at Resnikov Prekop, Ljubljansko Barje. – V / In: A. Velušček (ur. / ed.), Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10, 139–154.
TOŠKAN, B., J. DIRJEC 2006b, Veliki sesalci / Large mammals. – V/ In: A. Gaspari (ur. / ed.), Zalog pri Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. A Stone Age hunters' camp at the western edge of the Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 11, 165–188.
TURK, I. 2004a, Ostanki ektotermnih vretenčarjev / Remains of ectothermic vertebrates. – V / In: Turk (ur. / ed.) 2004c, 200.
TURK, I. 2004b, Primerjave mezolitskih najdb v Viktorjevem spodmolu z izbranimi najdišči / Comparisons of Mesolithic finds in Viktorjev spodmol with selected sites. – V / In: Turk (ur. / ed.) 2004c, 62–71.
TURK, I. (ur. / ed.) 2004c, Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. Contributions to understanding the mesolithic period in Slovenia. – Opera Instituti Arhaeologici Sloveniae 9.
TURK, I., Z. MODRIJAN, T. PRUS, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, V. PERKO, J. DIRJEC, P. PAVLIN 1993, Podmol pri Kastelcu – novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija (Podmol near Kastelec – A New Multi-layered Archaeological Site on the Karst in Slovenia). – Arheološki vestnik 44, 45–96.
VELUŠČEK, A. 2014, Absolutna kronologija slovenskega neo- in eneolitika – prispevek za razpravo / Absolute chronology of the Slovenian Neo- and Eneolithic – contribution to the discussion. – V / In: B. Teržan, M. Črešnar (ur. / eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 629–644.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2014, Kolišča na Ljubljanskem barju / Pile-dwellings at Ljubljansko barje. – V / In: S. Tecco Hvala (ur. / ed.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 39–64.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR, M. CULIBERG, B. TOŠKAN, J. DIREJC, V. MALEZ, F. JANŽEKOVIČ, M. GOVEDIČ 2004, Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju (Črešnja pri Bistri, a newly discovered pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 55, 39–54.
VELUŠČEK, A., B. TOŠKAN, K. ČUFAR 2011, Zaton kolišč na Ljubljanskem barju / The decline of pile-dwellings at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 62, 51–82.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki