Bronasta doba v severovzhodni Sloveniji – v Prekmurju in na Štajerskem

Uvodnik in kratek oris

Avtorji

  • Biba Teržan

DOI:

https://doi.org/10.3986/AV.75.14

Ključne besede:

Prekmurje, Podravje, Savinjska regija, bronasta doba, poselitev, tipi naselbin, tipi bivališč, žgani grobovi, izjemne najdbe

Povzetek

V bronasti dobi so od prehodnega obdobja pozne bakrenodobne kulture Somogyvár-Vinkovci pa vse do kulture žarnih grobišč obstajali različni tipi naselbin, in sicer naselbine raztresenega tipa in manjši zaselki, pogosto nanizani blizu drug drugega, ter tudi strnjene naselbine. V njih so bile stavbe razporejene polkrožno okoli osrednjega “vaškega trga”, kar dobro ilustrira tlorisna slika naselbine Pod Grunti – Pince pri Lendavi iz srednje in zgodnje pozne bronaste dobe. Med njimi pa posebej izstopajo nekatere utrjene naselbine, kot je Oloris, morda pa tudi Pod Grunti – Pince. Tudi v pozni bronasti dobi oz. v času kulture žarnih grobišč so bile običajne naselbine raztresenega gručastega tipa, a so obstajale tudi strnjene naselbine, ki pa so bile zasnovane drugače, in sicer po ortogonalnem konceptu, kot sklepamo na osnovi naselbin na Pobrežju in v Ormožu, slednja je bila tudi utrjena z nasipom in obrambnim jarkom.

Čeprav so podatki o načinu pokopavanja v bronasti dobi še maloštevilni in zelo skopi, pa vendarle lahko domnevamo, da je bilo skozi ves čas – le z izjemo srednje bronaste dobe v času kulture bronastodobnih gomil – običajno sežiganje preminulih, kar naj bi veljalo tako za kulturo Somogyvár-Vinkovci kot za kulturo Kisapostag v zgodnji bronasti dobi, pa za virovitiško kulturo v pozni srednji in zgodnji pozni bronasti dobi ter seveda za kulturo žarnih grobišč v pozni bronasti dobi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Biba Teržan

Oddelek za arheologijo
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aškerčeva 2
SI-1000 Ljubljana

Literatura

BLEČIĆ KAVUR, M., KAVUR, B., M. LUBŠINA TUŠEK 2018, Sinhronost – značajna slučajnost pozne bronaste dobe / Synchronicity – a significant coincidence of the Late Bronze Age. – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem, 187–197, Ljubljana.

BRICELJ, M. 2014, 15. Slovenske Konjice. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 287–298.

CSÁNYI et al. 1991–1992 = M. Csányi, Sz. M. Máthé, J. Tárnoki, M. Vicze 1991–1992, A bronzkori tell-kultúrák kutatástörténete Magyarország. – V: Dombokká vált évszázadok. Bronzkori tell-kultúrák a Kárpát-medence szívében. – Budapest.

CWALIŃSKI, M. 2020, Bronze Age amber in Western and Central Balkans (Bronastodobni jantar na zahodnem in srednjem Balkanu). – Arheološki vestnik 71, 133–172.

ČREŠNAR, M. 2006, Novi žarni grobovi iz Ruš in pogrebni običaji v ruški žarnogrobiščni skupini / Die neuen Urnengräber aus Ruše und das Bestattungsritual in der Ruše-Gruppe der Urnenfelderkultur. – Arheološki vestnik 57, 97–162.

ČREŠNAR, M. 2010, New research on the Urnfield period of Eastern Slovenia. A case study of Rogoza near Maribor / Nova spoznanja o pozni bronasti dobi vzhodne Slovenije na primeru naselja Rogoza pri Mariboru. – Arheološki vestnik 61, 7–119.

ČREŠNAR, M. 2014, 13. Rogoza pri Mariboru. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a , 225–248.

ČREŠNAR, M. 2022, Rogoza. – Arheologija na avtocestah Slovenije 100.

ČREŠNAR, M., V. KOPRIVNIK 2014, 16.1 Brezje pod Brinjevo goro. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 299–303.

ČREŠNAR, M., B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje bronaste dobe na Slovenskem/ Absolute Dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 661–702.

ČUČEK, M. 2014, Dolnica. Prazgodovinska naselbina v Mezgovcih ob Pesnici. – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

DJURIĆ, B., D. PREŠEREN (ur.) 2003, Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih. – Ljubljana.

DULAR, J. 1987, Naselja / Settlements. – V: N. Trampuž Orel, D. Svoljšak, B. Teržan (ur.) 1987, 37–45.

DULAR, J. 1999, Ältere, mittlere und jüngere Bronzezeit in Slowenien – Forschungsstand und Probleme / Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Sloveniji – stanje raziskav in problemi. – Arheološki vestnik 50, 81–96.

DULAR, J. 2011, Zur Datierung der bronzezeitlichen Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš/ O dataciji bronastodobnega naselja Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Arheološki vestnik 62, 111–130.

DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 27. https://doi.org/10.3986/9789612546038

DULAR, J., ŠAVEL, I., S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu/ Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 5. https://doi.org/10.3986/9789612544980

DULAR, J., M. TOMANIČ JEVREMOV 2010, Ormož. Utrjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe/ Ormož. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze- und der älteren Eisenzeit. – Opera Instituti archaeologici Sloveniae 18. https://doi.org/10.3986/9789612545659

FILIPIDIS, E. 2008, Bronastodobno naselje Ptuj – Selska cesta. Obdelava arheoloških ostalin in najdb iz izkopavanj 2006. – Diplomska naloga /Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

GABROVEC, S. 1983, Jugoistočnoalpska regija. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 4. Bron- zano doba, 21–96. – Sarajevo.

GLEIRSCHER, P. 2014, Frühes Gold aus Kärnten. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular. – Opera Instituti Sloveniae 30, 137–147. https://doi.org/10.3986/9789610503651

GLEIRSCHER, P. 2015, Tongeschirr des Fazies Laugen- -Melaun an Drau und Mur. – V: P. Gleirscher, L. An- dergassen (ur.), Antiquitates Tyrolenses. Festschrift für Hans Nothdurfter zum 75. Geburtstag. Veröffentlichungen des Südtiroler Landesmusems Schloss Tirol 1, 31–51.

GLEIRSCHER, P. 2020, Buchbesprechung: Georg Tiefen- graber, Der Wildoner Schlossberg. Die Ausgrabungen des Landesmusems Joannneum 1985-1988. – Carinthia I 210, 739–742.

GRAHEK, L. 2014, 14.1. Orehova vas. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 249–273.

GRAHEK, L. 2015, Orehova vas. – Arheologija na avtocestah Slovenije 46.

GRAHEK, L. 2021, Orehova vas pri Mariboru – naselbina iz pozne bronaste dobe (horizont Rogoza-Orehova vas). – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021a, 31–53.

GUŠTIN et al. 2017 = M. Guštin, G. Tiefengraber, D. Pa- vlovič, M. Zorko 2017, Nova tabla pri Murski Soboti. – Arheologija na avtocestah Slovenije 52/1.

GUTJAHR, Ch. 2014, Das spätbronzezeitliche Grab 79 aus dem Gräberfeld von Kainach bei Wildon, Gem. Weitendorf, Stmk./ Poznobronastodobni grob 79 iz Kainacha pri Wildonu, O. Weitendorf, avstrijska Štajerska. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular, Opera Instituti Sloveniae 30, 91–112. https://doi.org/10.3986/9789610503651

GUTJAHR, Ch. 2015, Das spätbronze- und frühhallstattzeitliche Brandgräberfeld in Kainach bei Wildon. – V: B. Hebert (ur.), Urgeschichte und Römerzeit in der Ste- iermark, Geschichte der Steiermark 1, 427–444.

HEYMANS, H. 2015, Eine ausgewählte Fundstelle: Die spätbronzezeitliche Siedlung in Weitendorf. – V: B. Hebert (ur.), Urgeschichte und Römerzeit in der Steier- mark, Geschichte der Steiermark 1, 301–317.

HORVAT-ŠAVEL, I. 1980, Rezultati sondiranja v Dolnjem Lakošu. – V: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20/21, 51–60.

HORVAT-ŠAVEL, I. 1988–1989, Bronastodobna naselbina Oloris pri Dolnjem Lakošu/ Die bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Arheološki vestnik 39–40, 127–145.

JANEŽIČ, M., CIGLAR, I., I. ŽIŽEK 2021, Brengova. Arheologija na avtocestah Slovenije 87.

JEREB, M. 2009, Poznobronastodobni depo. – V: I. Šavel, Pod Kotom – jug pri Krogu I-II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 7, 151–153.

JEVREMOV, B. 1988–1989, Grobovi z začetka kulture žarnih grobišč iz Ptuja / Gräber vom Anfang der Urnenfelderkultur aus Ptuj. – Arheološki vestnik 39–40, 171–180.

KAVUR, B. 2018, Sodolek. – Arheologija na avtocestah Slovenije 54.

KERMAN, B. 2001, Luftbildarchäologie in Prekmurje. – V: A. Lippert (ur.) 2001, 57–65.

KERMAN, B. 2011a, Kotare – Krogi pri Murski Soboti. – Arheologija na avtocestah Slovenije 20.

KERMAN, B. 2011b, Pod Kotom – sever pri Krogu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 24.

KERMAN, B. 2014a, 7.4. Pod Kotom – sever. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 159–176.

KERMAN, B. 2014b, 1. Pince pri Lendavi. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a , 31–63.

KERMAN, B. 2018, Pod Grunti – Pince pri Pincah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 55.

KOPRIVNIK, V. 2021a, Pobrežje v Mariboru – Grobovi mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor – Graves of the Late Urnfield Period. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021a, 177–214.

KOPRIVNIK, V. 2021b, Gračič pod Brinjevo goro – Nekropola žarnih grobišč / Gračič below Brinjeva gora – A necropolis of the Urnfield period. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021a, 215–297.

KOROŠEC, J. 1947, Poročilo o izkopavanjih na Ptujskem gradu leta 1946 / Report on archaeological excavations on the Castel-Hill of Ptuj. – Poročila SAZU 3.

KOROŠEC, J. 1951, Predzgodovinska naselbina na Ptujskem gradu / A prehistoric settlement on the Castle-Hill of Ptuj. – Dela I. raz. SAZU 6.

KOVAČ, O. 2004, Hajndl pri Ormožu – prazgodovinska naselbina, območje 1. – Diplomska naloga / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

KRAMBERGER, B. 2021a, Zgornje Radvanje. Naselbinske ostaline in keramične najdbe. – Arheologija na avtocestah Slovenije 93.

KRAMBERGER, B. 2021b, Malečnik. – Arheologija na avtocestah Slovenije 89.

KRAMBERGER, B., M. ČREŠNAR 2021, Pobrežje v Mariboru – naselbina iz mlajše kulture žarnih grobišč / Pobrežje in Maribor – a settlement of the Late Urnfield period. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021a, 55–107.

KRENN-LEEB, A. 2023, Der Goldfundkomplex von Ebreichsdorf und seine kulturelle Bedeutung. – V: K. Grömer, M. Binder, A. Krenn-Leeb (ur.), Gold. Die Geschichte des Goldfundes von Ebreichsdorf, 41–59, Wien.

KRUH, A. 2019, Pramenasta keramika. – Doktorska disertacija / PhD, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

LAMUT, B. 1987, Ormož – podoba prazgodovinskega naselja / The settlement at Ormož. – V: N. Trampuž Orel, D. Svoljšak, B. Teržan (ur.) 1987, 46–57.

LAMUT, B. 1988–1989, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu / Chronologische Skizze der vorgeschichtlichen Siedlung in Ormož. – Arheološki vestnik 39–40, 235–276.

LAMUT, B. 2001, Ormož – The chronological structure of the Late Bronze and Early Iron Age settlement. – V: A. Lippert (ur.) 2001, 207–242.

LAMUT, B. 1996, Zgodnjebronastodobno najdišče Ptuj – Prešernova ulica 6 / Ptuj – Prešernova ulica 6, an Early Bronze Age site. – Ptujski zbornik VI/1, 15–48.

A. LIPPERT (ur.) 2001, Die Drau-, Mur- und Raab-Region im 1. vorchristlichen Jahrtausend. Akten des Internationalen und Interdisziplinären Symposiums vom 26. bis 29. April 2000 in Bad Radkersburg. – Universitätsforschungen zur prähistorischen Archäologie 78.

LOŽNJAK DIZDAR, D. et al. 2018 = D. Ložnjak Dizdar, S. Filipović, P. Tajić Šikanjić, S. Radović, S. Forenbaher 2018, Pogrebni običaji i društvo kasnog brončanog doba na jugu Karpatske kotline. Groblje Slatina, 11. st. pr. Kr./ Late Bronze Age Mortuary Practices and Societies in the Southern Carpathian Basin. Slatina Cemetery, 11th Century BC, Monografije Instituta za arheologijo 13.

LUBŠINA TUŠEK, M. 2014, 9. Ptuj. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 197–203.

MAGDIČ, A. 2006, Prazgodovinska naselbina Hajndl pri Ormožu. Izkopavanje 1999/2000 – Območje 2. – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

MELE, M. 2003, Hajndl pri Ormožu – naselbina iz starejše železne dobe (Območje 3). – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

MELE, M. 2009, Naselbini Hajndl in Ormož v pozni bronasti in zgodnji železni dobi. – Doktorsko delo / PhD thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

MELE, M. 2014, Ormož in Hajndl – Prispevek k raziskovanju kulturne krajine v zgodnji železni dobi/ Ormož und Hajndl – Ein Beitrag zur Erforschung einer Kulturlandschaft in der älteren Eisenzeit. – V: S. Tecco Hvala (ur.), Studia praehistorica in honorem Janez Dular, Opera Instituti Sloveniae 30, 167–196. https://doi.org/10.3986/9789610503651

MELE, M., B. MUŠIČ 2007, Naselbinske strukture starejše železne dobe na Hajndlu pri Ormožu – arheološka izkopavanja in geofizikalne raziskave (Prähistorische Siedlund Hajndl bei Ormož – Autobahnausgrabungen und Geophysik). – V: Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 341–356.

METZNER-NEBELSICK, C. 2021, Schwabmünchen – ein sensationelles Grab der frühen Bronzezeit aus Bayerisch- -Schwaben. – V: S. Berg, C. Metzner-Nebelsick (ur.), Eine einmalige Zinnperlentracht der Frühbronzezeit aus Bayern. »Powerdressing« vor 4000 Jahren. – Inhalte – Projekte – Dokumentationen. Schriftenreihe des Bayerischen Landesamtes für Denkmalpflege 23, 77–100.

MIHOVILIĆ, K., B. TERŽAN 2022, Brončanodobne nekropole u Istri – Oblici grobova, ukopi i grobni prilozi/ Bronzezeitliche Nekropolen in Istrien – Grabformen, Bestattungsart und Grabbeigaben. – V: K. Mihovilić, B. Teržan, Monkodonja. Istraživanje protourbanog naselja brončanog doba. Knjiga 4 – Mušego/MonSego, grobni tumuli – nekropola gradine Monkodonja i brončanodobni tumuli Istre / Monkodonja. Forschungen zu einer protour- banen Siedlung der Bronzezeit Istriens. Teil 4 – Mušego/ Mon Sego, Grabhügel – eine Nekropole von der Gradina Monkodonja und die bronzezeitlichen Grabhügel Istriens, Monografije i katalozi 37, 285–325.

MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. – Römisch-Germanische Forschungen 22.

OMAN, D. 1981, Brinjeva gora 1953. Obdelava prazgodovinske keramike (Brinjeva gora near Slovenske Konjice, Excavation 1953). – Arheološki vestnik 32, 144–216.

PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. – Razprave I. raz. SAZU IV/3.

PAHIČ, S. 1962-63, Bronastodobna gomila pod Brinjevo goro / Das bronzezeitliche Hügelgrab von Brinjeva gora. – Arheološki vestnik 13–14, 349–373.

PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogi in monografije 6. PAHIČ, S. 1975a, Obdobje bronaste dobe. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 49–51. – Ljubljana.

PAHIČ, S. 1975b, Obdobje kulture žarnih grobišč. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 51–55, Ljubljana.

PAHIČ, S. 1981, Brinjeva gora 1953 (Brinjeva gora 1953). – Arheološki vestnik 32, 71–143.

PERC, B. 1962–1963, K stratigrafiji žarnogrobiščne naselbine v Ormožu (Zur Stratigraphie der urnenfelderzeitlichen Ansiedlung in Ormož). – Arheološki vestnik 13–14, 375–381.

PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na avtocestah Slovenije 12.

PRIMAS, M. 1985, Tin objects in Bronze Age Europe. – V: M. Liverani, A. Palmieri, R. Peroni (ur.), Studi di paletnologia in onore di Salvatore M. Puglisi, 555–562, Roma.

SAUNDERSON, K., K. GRÖMER 2023, Die Goldfäden von Ebreichsdorf – den Textiltechniken auf der Spur. – V: K. Grömer, M. Binder, A. Krenn-Leeb (ur.), Gold. Die Ge- schichte des Goldfundes von Ebreichsdorf, 103–109, Wien. STARÈ, F. 1950, Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini pri Ptuju. – Arheološki vestnik 1, 1950, 31–86.

STRMČNIK-GULIČ, M. 1980, Žarno grobišče iz Rabelčje vasi v Ptuju / Das Urnengräberfeld in Rabelčja vas in Ptuj. – V: Zbornik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici, Situla 20/21, 61–70.

STRMČNIK-GULIČ, M. 1988–1989, Bronastodobni naselitveni kompleks v Rabelčji vasi na Ptuju (Der bronzezeitliche Siedlungskomplex in Rabelčja vas auf Ptuj). – Arheološki vestnik 39–40, 147–170.

STRMČNIK-GULIČ, M. 2001, The First Millenium BC between Drava and Pohorje: Some of the newly discovered Settlement Sites. – V: A. Lippert (ur.) 2001, 103–120.

ŠAVEL, I. 2004, Neskončen dih. Razstava o bakrenodobnem žarnem grobišču pri Krogu / The endless breath. Exhibition of the Copper Age cremation cemetery at Krog. – Murska Sobota.

ŠAVEL, I. 2005, Najdišče Za Raščico pri Krogu – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci. – Zbornik soboškega muzeja 8, 39–84.

ŠAVEL, I. 2007, Ženski grobovi iz bakrenodobnega grobišča pri Krogu (Female graves from Copper Age cemetery near Krog). – V: Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 111–127.

ŠAVEL, I., B. KERMAN, 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi I/II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 6.

ŠAVEL, I., S. SANKOVIČ 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu I/II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 7.

ŠAVEL, I., S. SANKOVIČ 2010, Za Raščico pri Krogu I/ II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 13.

ŠAVEL, I., S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arheologija na avtocestah Slovenije 39.

TERŽAN, B. (ur.) 1995–1996, Depojske in posamezne ko vinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and individual metal finds from eneolithic and bronze ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 29–30.

TERŽAN, B. 1999, An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia/ Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. – Arheološki vestnik 50, 97–143.

TERŽAN, B. 2001, Die spätbronze- und früheisenzeitliche Besiedlung im nordöstlichen Slowenien. Ein Überblick. – V: A. Lippert (ur.) 2001 , 125–135.

TERŽAN, B. 2010, Diskusijski prispevek o srednji bronasti dobi v Prekmurju. – Zbornik soboškega muzeja 15, 151–171.

TERŽAN, B. 2017, Zum frühen Eisen im Südostalpenraum. –V: E. Miroššayová, Ch. Pare, S. Stegmann-Rajtár (ur.), Das nördliche Karpatenbecken in der Hallstattzeit. Wirt- schaft, Handel und Kommunikation in früheisenzeitlichen Gesellschaften zwischen Ostalpen und Westpannonien. – Archaeolingua 38, 117–142.

TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2014a, Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem/ Absolute Dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia. – Katalogi in monografije 40.

TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2014b, Poskus absolutnega datiranja starejše železne dobe na Slovenskem. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 703–724.

TERŽAN, B., M. ČREŠNAR (ur.) 2021a, Pohorsko Podravje pred tremi tisočletji – Tradicija in inovativnost v pozni bronasti in starejši železni dobi / Pohorsko Podravje three millennia ago – Tradition and Innovation in the Late Bronze and Early Iron Ages. – Katalogi in monografije 44.

TERŽAN, B., M. ČREŠNAR 2021b, Pohorsko Podravje v pozni bronasti in starejši železni dobi. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2021a, 561–583.

TICA, G. 2007, Šmatevž. – Arheologija na avtocestah Slovenije 4.

TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – Arheologija na avtocestah Slovenije 35.

TIEFENGRABER, G. 2015a, Der Wildoner Schloβberg im Neolithikum. – V: B. Hebert (ur.), Urgeschichte und Römerzeit in der Steiermark, Geschichte der Steiermark 1, 194–231.

TIEFENGRABER, G. 2015b, Bronzezeit. – V: B. Hebert (ur.), Urgeschichte und Römerzeit in der Steiermark, Geschichte der Steiermark 1, 279–483.

TIEFENGRABER, G. 2018, Der Wildoner Schlossberg. Die Ausgrabungen des Landesmuseums Joanneum 1985–1988. Teilband 1–2. – Schild von Steier Bh. 7, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark 80.

TOMANIČ-JEVREMOV, M. 1988–1989, Žarno grobišče v Ormožu (Das Urnengräberfeld von Ormož). – Arheološki vestnik 39–40, 277–322.

TOMANIČ-JEVREMOV, M. 2001, The »Urbanization« of Ormož and the cemeteries. – V: A. Lippert (ur.) 2001, 191–205.

TOMAŽ, A. 2010, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 11.

TOMAŽ, A. 2014, 8. Lenart v Slovenskih Goricah. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.) 2014a, 191–195.

TOMAŽIČ, S., S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 9.

TRAMPUŽ-OREL, N., D. SVOLJŠAK, B. TERŽAN (ur.) 1987, Bronasta doba na Slovenskem. 18.–8. st. pr.n.š. – Ljubljana.

TRAMPUŽ-OREL, N., R. URANKAR 2009, Kemijska sestava predmetov iz poznobronastodobne depojske najdbe Pod Kotom – jug pri Krogu. – V: I. Šavel, S. Sankovič 2009, 153–156.

VRENČUR, I. 2011, Črnolica pod Rifnikom – Bronastodobno grobišče in železnodobna gomila. – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

VRENČUR, I. 2017, Prazgodovinska naselbina Rifnik pri Šentjurju. – Doktorska disertacija / PhD, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

ŽIŽEK, T. 2005, Dolge njive pri Šikolah. – Diplomsko delo / Diploma thesis, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno / unpublished).

Prenosi

Objavljeno

2024-06-14

Kako citirati

Teržan B. (2024). Bronasta doba v severovzhodni Sloveniji – v Prekmurju in na Štajerskem: Uvodnik in kratek oris. Arheološki Vestnik, 75, 443–462. https://doi.org/10.3986/AV.75.14

Številka

Letn. 75 (2024): ARHEOLOŠKI VESTNIK

Rubrike

Gabrovčev dan 2022

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Avtorji

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki