Arheobotanična analiza po presoji odvzetih vzorcev z eneolitskega kolišča Stare gmajne: mah, polnila posod in leseni artefakti
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.75.13Ključne besede:
Slovenija, Ljubljansko barje, Eneolitik, arheobotanika, kolišča, mah, polnila posod, leseni izdelkiPovzetek
Arheobotanično sta bila raziskana dva konteksta vzorcev s kolišča Stare gmajne: prepleti mahov in polnila posod. Opravljene so bile tudi lesnoanatomske analize nekaterih lesenih najdb in oglja. Poleg nabiranja gozdnega mahu dveh vrst, makroostanki rastlin v analiziranih vzorcih dokazujejo prehrano kot tudi okoljsko rastje v eneolitiku (3521−3366 cal BC). Ugotovljen je velik pomen nabiranja divjih rastlin in gojenja šest vrst kultivarijev. Rezultati, predstavljeni v pričujočem članku, kažejo pomembne razlike med obema izkopanima sondama kot tudi med različnimi stratigrafskimi enotami. Vprašanja, kot sta, ali lahko z rastlinskimi makroostanki dokažemo spremembe v nivoju vode in ali lahko ugotovimo, kje (npr. ob obali ali ne) so stala kolišča, bodo zagotovo predmet nadaljnjih arheobotaničnih raziskav tako stratigrafskih in profilnih stolpcev kot tudi sistematično odvzetih vzorcev sedimenta iz obeh sond (4 in 5). Lok, čeprav manjših dimenzij, je izdelan iz lesa tise. Leseni obročki so izdelani iz leske. Pomemben zaključek pričujoče študije je dokaz o dandanašnji izjemni ogroženosti arheoloških organskih ostankov v tleh Ljubljanskega barja.
Prenosi
Literatura
ANDERBERG, A.-L. 1994, Atlas of Seeds and small fruits of Northwest-European plant species (Sweden, Norway, Den- mark, East Fennoscandia, and Iceland) with morphological descriptions 4. Resedaceae-Umbelliferae. – Uddevalla.
ANDRIČ, M., T. TOLAR, B. TOŠKAN 2016, Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. – Ljubljana. https://doi.org/10.3986/9789610503484
ANDRIČ et al. 2017 = M. Andrič, T. Verbič, J. Lomax, T. Tolar 2017, Človekov vpliv na okolje v prazgodovini: primer z obrežja Ljubljanice pri Špici (Ljubljana) / Embankment of the Ljubljanica River at Špica (Ljubljana) and human impact on the environment in late prehistory. – Arheološki vestnik 68, 479–498.
ANTOLIN et al. 2021 = F. Antolin, L. Bouby, L. Martin, M. Rottoli, A. Jesus 2021, Archaeobotanical Evidence of Plant Food Consumption among Early Farmers (5700–4500 BC) in the Western Mediterranean Re- gion. – Food & History 19/1-2, 235–253. https://doi.org/10.1484/J.FOOD.5.126406
BERGGREN, G. 1981, Atlas of Seeds and small fruits of Northwest-European plant species (Sweden, Norway, Denmark, East Fennoscandia and Iceland) with morphological descriptions 3. Saliacaceae – Cruciferae. − Stockholm.
BINZ, A., C. HEITZ 1990, Schul- und Exkursionsflore für die Schweiz, mit Berücksichtigung angrenzender Gebiete. − Basel.
BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1970 (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1970). − Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 7–36.
BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1972 (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal bei Ig – Untersuchungen aus dem Jahre 1972). − Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 3, 39–68.
BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja 1973. in 1974. leta (Der Pfahlbau am Maharski-Kanal – Forschungen aus dem Jahren 1973 und 1974). − Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 4, 7–114.
BREGANT, T. 1976, Prispevek biološko-tehničnih disciplin k proučevanju kulture Ljubljanskega barja. – Godišnjak. Centar za balkanološka ispitivanja 13, 85–96.
BREGANT, T. 1996, Starejša, srednja in mlajša kamena doba ter bakrena doba / Early, Middle and Late Stone Ages, Copper Age. – In: B. Dirjec, N. Pirnat-Spahič, L. Plesničar-Gec, J. Rebolj, I. Sivec (eds.), Pozdravljeni prednamci! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka / Ancestral ecounters. Ljubljana from prehistory to the Middle Ages, 18–45. – Ljubljana.
BROMBACHER, C. 1997, Archaeobotanical investigations of Late Neolithic lakeshore settlements (Lake Biel, Switzerland). – Vegetation History and Archaeobotany 6, 167–186. https://doi.org/10.1007/BF01372569
CAMPBELL, G., L. MOFFETT, V. STRAKER 2011, Environmental Archaeology: A guide to the theory and practice of methods from sampling and recovery to post-excavation. –Swindon.
CAPPERS, R., R. M. BEKKER, J. E. A. JANS 2006, Digitale Zadenatlas van Nederland (Digital Seed Atlas of the Netherlands). − Groningen Archaeological Studies 4.
CULIBERG, M. 1984, Karpološke in ksilotomske raziskave kolišča na Partih, izkopavanja 1981 (Karpologische und Xylotomische Forschungen im Pfahlbau auf Parti – Aus- grabungen 1981). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 12, 91–100.
CULIBERG, M. 1999, Palaeobotany in Slovene Archaeology / Paleobotanika v slovenski arheologiji. – Arheološki vestnik 50, 323−331.
CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1980, Pelodne, ksilotomske in karpološke analize s kolišča na Partih, izkopavanja 1979 (Palynologische, Xsylotome und Karpologische Analysen aus dem Pfahlbau uaf Parti – Ausgrabungen 1979). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji VIII, 89–94.
CULIBERG, M., A. ŠERCELJ 1991, Razlike v rezultatih makroskopskih rastlinskih ostankov s kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz – dokaz človekovega vpliva na gozd (Die Unterschiede zwischen den Resultaten der Untersuchungen der makroskopischen Reste aus den Pfahlbauten und den Pollenanalysen – ein Beweis für den Einfluss des Menschen). – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji XIX, 249–256.
ČUFAR, K. 2006, Anatomija lesa. – Ljubljana. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=136023&lang=slv
ČUFAR et al. 2009 = K. Čufar, A. Velušček, T. Tolar, B. Komer 2009, Dendrokronološke raziskave na koliščarskih naselbinah Stare gmajne in Blatna Brezovica / Dendrochronological research at the Pile-Dwelling settlements Stare gmajne and Blatna Brezovica. – In: A. Velušček (ed.), 2009a, 117–197. https://doi.org/10.3986/9789612545611
ČUFAR et al. 2010 = K. Čufar, B. Kromer, T. Tolar, A. Velušček 2010, Dating of 4th millennium BC pile dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia. – Journal of Archaeological Science 37, 2031–2039. https://doi.org/10.1016/j.jas.2010.03.008
ČUFAR et al. 2015 = K. Čufar, W. Tegel, M. Merela, B. Kromer, A. Velušček 2015, Eneolithic pile dwellings south of the Alps precisely dated with tree-ring chronologies from the north. − Dendrochronologia 35, 91−98.
DESCHMANN, K. 1876, Bericht über die Pfahlbautenaufdeckungen im Laibacher Moore im Jahre 1876. – Sitzungsberichte der phil.-hist. Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 84, 471–484.
GALE, R., D. CUTLER 2000, Plants in Archaeology. Identification manual of artefacts of plant origin from Europa and the Mediterranean. – Kew.
HOSCH, S., P. ZIBULSKI 2003, The influence of inconsistent wet-sieving procedures on the macroremains concentration in waterlogged sediments. – Journal of Archaeological Science 30, 849–857. https://doi.org/10.1016/S0305-4403(02)00263-7
JACOMET, S. 2006a, Bestimmung von Getreidefunden aus archäologischen Ausgrabungen. https://ipna.duw.unibas.ch/fileadmin/user_upload/ipna_duw/PDF_s/AB_PDF/ Getreidebestimmung_D.pdf
JACOMET, S. 2006b, Plant economy of the northern Alpine lake dwelling area – 3500–2400 cal. BC.– Environmental Archaeology 11/1, 65–85. https://doi.org/10.1179/174963106x97061
JACOMET, S. 2009, Plant economies and village life in Neolithic lake dwellings at the time of the Alpine Iceman. – Vegetation History and Archaeobotany 18, 47–59. https://doi.org/10.1007/s00334-007-0138-2
JACOMET, S., A. KREUZ 1999, Archäobotanik. – Stuttgart.
JACOMET, S., U. LEUZINGER, J. SCHIBLER 2004, Die jungsteinzeitliche Seeufersiedlung Arbon. Bleiche 3. Umwelt und Wirtschaft. − Archäologie im Thurgau 12.
JERAJ, M. 2002, Archaeobotanical evidence for early agriculture at Ljubljansko barje (Ljubljana Moor), central Slovenia. – Vegetation History and Archaeobotany 11, 277−288. https://doi.org/10.1007/s003340200040
JERAJ, M. 2004, Paleobotanične raziskave na kolišču Hočevarica / Paleobotanical analyses of the Hočevarica pille dwelling. – In: A. Velušček (ed.), 2004b, 56−64. https://doi.org/10.3986/9789612545055
JERAJ, M., A. VELUŠČEK, S. JACOMET 2008, The diet of Eneolithic (Copper Age, Fourth millennium cal B.C.) pile dwellers and the early formation of the cultural landscape south of the Alps: a case study from Slovenia. – Vegetation History and Archaeobotany 18/1, 75−89. https://doi.org/10.1007/s00334-008-0144-z
JESSE, S. 1954, Poročilo o sondiranju v okolici Iga pri Ljubljani (Rapport sur les sondages faits à Ig près Lju- bljana). – Arheološki vestnik 5, 95−111.
JESSE, S. 1975, Borovnica. – In: Arheološka najdišča Slovenije, 175.
JONES, M. 1991, Sampling in Palaeoethnobotany. –In: W. van Zeist, K. Wasylikowa, K.-E. Behre (eds.), Progress in Old World Palaeoethnobotany. A retrospective view on the occasion of 20 years of the International Work Group for Palaeoethnobotany, 53−63. – Rotterdam.
KORENČIČ TOLAR, T., J. JAKŠE, Z. KOROŠEC-KORUZA 2008, The oldest macroremains of Vitis from Slovenia. – Vegetation History and Archaeobotany 17, 93–102. https://doi.org/10.1007/s00334-008-0192-4.
MARTINČIČ et al. 1999 = A. Martinčič, T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš 1999, Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. – Ljubljana.
MLEKUŽ, D., M. BUDJA, N. OGRINC 2006, Complex settlement and the landscape dynamic of the Iščica floodplain (Ljubljana Marshes, Slovenia). – Documenta Praehistorica 33, 253–271.
MLEKUŽ et al. 2012 = D. Mlekuž, A. Žibrat Gašparič, M. Horvat, M. Budja 2012, Houses, pots and food: the pottery from Maharski prekop in context. – Documenta Praehistorica 39, 325–338.
RICHTER, H. G., M. J. DALLWITZ 2000, Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification, and information retrieval. https://www.delta-intkey.com/wood/index.htm
SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzana- tomie. – Birmensdorf.
SCHLICHTHERLE, H. 1981, Cruciferen als nutzpflanzen in neolithischen ufersiedlungen Sudwestdeutschlands und der Schweiz. – Zeitschrift für Archaologie 15, 113–124.
ŠERCELJ, A. 1975, Analize makroskopskih in mikroskopskih rastlinskih ostankov s kolišča ob Maharskem prekopu, izkopavanja leta 1973 in 1974 (Die Analysen der Pflanzlichen Makro- und Mikroreste vom Pfahlbau Maharski-kanal, Grabung 1973 und 1974.) – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji IV, 115–123.
ŠERCELJ, A. 1981–82, Pomen botaničnih raziskav na koliščih Ljubljanskega barja. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji IX–X, 101–106.
ŠERCELJ, A., M. CULIBERG 1980, Paleobotanične raziskave kolišča na Partih. Izkopavanja 1978. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji VIII, 83–87.
TOLAR, T. 2018, Primerjava različnih metod vzorčenja in priprave arheobotaničnih vzorcev z eneolitskih kolišč Strojanova voda in Maharski prekop na Ljubljanskem barju / Comparison of different sampling and treatment methods in order to reconstruct plant economies at the Eneolithic pile-dwellings of Strojanova voda and Maharski prekop at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 69, 461–498. https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7758/7268
TOLAR, T., A. VELUŠČEK 2009, Discovery of flax (Linum usitatissimum) at Ljubljansko barje, Slovenia. – Histria Antiqua 18, 187–194.
TOLAR, T., M. ZUPANČIČ 2009, Novoodkrite lesene najdbe s Starih gmajn pri Verdu / Newly discovered wooden finds from Stare gmajne at the Ljubljansko barje. – In: A. Velušček (ed.), 2009a, 235–245. https://doi.org/10.3986/9789612545611
TOLAR, T., A. GALIK 2019, A Study of Dog Coprolite from Late Neolithic Pile-Dwelling Site in Slovenija. – Archaeological Discovery 7, 20–29. https://www.scirp.org/pdf/AD_2019011416233715.pdf
TOLAR, T., A. VELUŠČEK, K. ČUFAR 2012, Arheobotanične raziskave na kolišču Stare gmajne, datiranem na osnovi raziskav lesa. – Les/Wood 64/5, 106–115.
TOLAR, T., S. JACOMET, A. VELUŠČEK 2016, Cereal chaff used as temper in loom-weights: new evidence from a Slovenian Eneolithic pile-dwelling site (ca. 3100 cal BC). – Vegetation History and Archaeobotany 25, 291–301. https://doi.org/10.1007/s00334-015-0549-4
TOLAR, T., I. VOVK, U. JUG 2021, The use of Cornus sanguinea L. (dogwood) fruits in the Late Neolithic. – Vegetation History and Archaeobotany 30/3, 347–361. https://doi.org/10.1007/s00334-020-00788-w
TOLAR, T., N. CAF, M. LE BAILLY 2023, The dog or its master? Interdisciplinary study on coprolite from the Pile-Dwelling Site Stare Gmajne. − V: V. Koprivnik, D. Salecl (ed.), Srečanja tisočletij. Zbornik mednarodnega simpozija 19.−21. 10. 2023 / The convergence of millennia. The collected volume of the symposium 19.−21. 10. 2023, Museoeurope 8, 78−91. https://museum-mb.si/wp-content/uploads/2023/10/MuseoEurope_2023.pdf
TOLAR et al. 2010 = T. Tolar, S. Jacomet, A. Velušček, K. Čufar 2010, Recovery techniques for waterlogged archaeological sediments: a comparison of different treatment methods for samples from Neolithic lake shore settlements. − Vegetation History and Archaeobotany 19, 53−67. https://doi.org/10.1007/s00334-009-0221-y
TOLAR et al. 2011 = T. Tolar, S. Jacomet, A. Velušček, K. Čufar 2011, Plant economy at the late Neolithic lake dwelling site in Slovenia at the time of the Alpine Iceman. – Vegetation History and Archaeobotany 20, 207–222. https://doi.org/10.1007/s00334-010-0280-0
TOLAR et al. 2021 = T. Tolar, A. Galik, M. Le Bailly, B. Dufour, N. Caf, B. Toškan, E. Bužan, L. Zver, F. Janžekovič, A. Velušček 2021b, Multi-proxy analysis of waterlogged preserved Late Neolithic canine excrements. – Vegetation History and Archaeobotany 30, 107–118. https://doi.org/10.1007/s00334-020-00805-y
TORELLI, N. 1991, Makroskopska in mikroskopska iden- tifikacija lesa (ključi). Ljubljana.
VAN DER VEEN, M. 1987, The plant remains. − In: D. H. Heslop (ed.), The excavation of an Iron Age settlement at Thorpe Thewles, CBA Research Reports 65, 93−99.
VAN DER VEEN, M., N. FIELLER 1982, Sampling seeds. – Journal of Archaeological Science 9, 287−298. https://doi.org/10.1016/0305-4403(82)90024-3
VELUŠČEK, A. 1997, Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh, 1. del. – Unpublished Master‘s thesis / Neobjavljeno magistrsko delo, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
VELUŠČEK, A. 2004a, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia, Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). – In: F. Menotti (ed.), Living on the lake in prehistoric Europe, 150 years of lake dwelling research, 69–82. – London.
VELUŠČEK, A. (ed.) 2004b, Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / Hočevarica. An Eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8. https://doi.org/10.3986/9789612545055
VELUŠČEK, A. 2004c, Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe / Field research, stratigraphy and the material finds. – In: A. Velušček (ed.), 2004b, 33–55. https://doi.org/10.3986/9789612545055
VELUŠČEK, A. (ed.) 2009a, Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. / Stare Gmajne pile-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16. https://doi.org/10.3986/9789612545611
VELUŠČEK, A. 2009b, Koliščarska naselbina Stare gmajne pri Verdu / Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd. – In: A. Velušček (ed.), 2009a, 49−121. https:// doi.org/10.3986/9789612545611
VELUŠČEK, A. 2014, Absolutna kronologija slovenskega neo- in eneolitika − prispevek za razpravo / Absolute chronology of the Slovenian Neo- and Eneolithic − contribution to discussion. ‒ In: B. Teržan, M. Črešnar (eds.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of Bronze and Iron Ages in Slovenia. ‒ Katalogi in monografije 40, 629-644.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2001, 5600 let star lok z Ljubl- janskega barja. – Gea, 11/1, 48−49.
VELUŠČEK, A., K. ČUFAR 2008, Novoopredeljeni najdišči keramike z brazdastim vrezom na Ljubljanskem barju / Newly determined sites with pottery with furrowed incisions from the Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 59, 31–48.
VELUŠČEK A., K. ČUFAR, M. ZUPANČIČ 2009, Prazgodovinsko leseno kolo z osjo s kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju / Prehistoric wooden wheel with an axle from the pile-dwelling Stare gmajne at the Ljubljansko barje. – In: A. Velušček (ed.), 2009a, 197–222. https://doi.org/10.3986/9789612545611
VELUŠČEK, A., E. LEGHISSA, T. TOLAR 2021, Stare gmajne pri Verdu. Arheološko najdišče presežkov (Stare gmajne near Verd – An archaeological site of superla- tives). – Palafittes. Pfahlbauten. Palafitte. Kolišča. Pile Dwellings. News 21, 100−105.
VELUŠČEK et al. 2004 = A. Velušček, K. Čufar, M. Culiberg, B. Toškan, J. Dirjec, V. Malez, F. Janžekovič, M. Govedič 2004, Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju (Črešnja pri Bistri. A newly discovered pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje). – Arheološki vestnik 55, 39–54.
VELUŠČEK et al. 2018 = A. Velušček, B. Podpečan, T. Tolar, B. Toškan, J. Turk, M. Merela, K. Čufar 2018, Črnelnik in Devce, novoodkriti najdišči iz bakrene dobe na Ljubljanskem barju / Črnelnik and Devce, Newly discovered Copper Age sites at Ljubljansko barje. – Arheološki vestnik 69, 9–68.
ZOHARY, D., M. HOPF 2000, Domestication of plants in the Old World. – Oxford.w
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Avtorji
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
