Sledovi obljudenosti v visokogorju Bohinja v starejši železni dobi – nove raziskave
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.74.21Ključne besede:
Vzhodne Julijske Alpe, Bohinj, starejša železna doba, poselitveni ostanki, stopenjska pašaPovzetek
Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.
Prenosi
Literatura
BIZJAK, J. 2018, Raziskave o prvih rudarjih v visokogorju Julijskih Alp. – Acta triglavensia 6, 5–26.
CIGLENEČKI, S. 2011, Vloga in pomen naselbine Tonov- cov grad / The role and importance of the settlement Tonovcev grad. – V: S. Ciglenečki, Z. Modrijan, T. Milavec 2011, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Naselbinski ostanki in interpretacija / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Settlement remains and interpretation, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 23, 259–287. (DOI: 10.3986/9789612545840)
DULAR, J. 2018, Kronološka slika železnodobne naselbine Most na Soči / Chronology of the Iron Age settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.) 2018, 147–166.
DULAR, J., S. TECCO HVALA (ur.) 2018, Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age Settlement at Most na Soči. Treatises. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34. (DOI: 10.3986/9789610501091)
DULAR, J., S. TECCO HVALA 2018, Most na Soči v železni dobi / Most na Soči in the Iron Age. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.) 2018, 9–145.
GABROVEC, S. 1958–1959a, Bohinjska Srednja vas. – Varstvo spomenikov 7, 321–323.
GABROVEC, S. 1958–1959b, Dunaj pri Jereki. – Varstvo spomenikov 7, 323–325.
GABROVEC, S. 1966, Latensko obdobje na Gorenjskem (Die Latènezeit in Oberkrain). – Arheološki vestnik 17, 243–270.
GABROVEC, S. 1974, Halštatske nekropole v Bohinju (Die Hallstattnekropolen in Bohinj). – Arheološki vestnik 25, 287–318.
GABROVEC, S. 1975, Bohinj. – V: Arheološka najdišča Slovenije, 164–165, 167–168. – Ljubljana.
GABROVEC, S. 1987, Prazgodovina Bohinja. – V: J. Dež- man (ur) 1987, Bohinjski zbornik, 30–35. – Radovljica.
GRAHEK, L. 2018, Naselbinska keramika z Mosta na Soči / Pottery from settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco Hvala (ur.) 2018, 249–306.
HACQUET, B. 1778, Oryctographia Carniolica, oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder. – Leipzig.
HORVAT, J. 2002, Arheološki sledovi v slovenskem viso- kogorju (Archäologische Zeugnisse im slowenischen Alpengebiet). – Kamniški zbornik 16, 193–202.
HORVAT, J. 2020, Arheološke sledi v slovenskem visokogorju. – V: M. Ogrin et al. 2020, 11−25.
JOSIPOVIČ, D. 1999, Odkrili ostanke rimske stavbe. – Bohinjske novice. Glasilo občine Bohinj IV/25, 11.
JOSIPOVIĆ, D., A. GASPARI, A. MIŠKEC 2012, Arheološko najdišče pri cerkvi Janeza Krstnika v Bohinju. – V: A. Gaspari, M. Erič (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskave podvodne arheologije v Sloveniji. Zbornik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki (1884–2012), 389–396. – Radovljica KRIŽ, B. 2013, Novo mesto VII. Kapiteljska njiva Gomile I, XIV in XV. – Carniola Archaeologica 7.
MERTELJ, M. 1994–1995, Stara Fužina. – Varstvo spomenikov 36, 202.
MLINAR, M., S. TECCO HVALA 2022, Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja / Settlement in the Posočje/Sveta Lucija group – new sites and insight. – Arheološki vestnik 73, 397–469. (DOI:10.3986/AV.73.11)
MOHORIČ, I. 1969, Dva tisoč let železarstva na Gorenjskem. Doba samoniklega železarstva. – Ljubljana.
MORLOT, A. v. 1850, Uber die Spuren eines befestigten römischen Eisenwerkes in der Wochein in Oberkrain. – Jahrbuch der Kaiserlich-Königlichen Geologischen Reichsanstalt 1.
MUŠIČ, B. 1999, Geophysical prospecting in Slovenia: an overview with some observations related to the natural environment / Geofizikalna prospekcija v Sloveniji: pre- gled raziskav z nekaterimi ugotovitvami glede naravnega okolja. – Arheološki vestnik 50, 349–405.
MÜLLNER, A. 1909, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istiren von den Urzeit bis zum Anfänge des XIX. Jahrhunderts. – Wien, Leipzig.
OGRIN, M. 2003, Ajdovski gradec. – V: K. Langus (ur.) 2003, Projekt Arheološki park Ajdovski gradec, 9–11. – Bohinjska Bistrica.
OGRIN, M. 2006, Arheološke raziskave v Julijskih Alpah, Bohinj in Blejski kot. – V: T. Cevc (ur.), Človek v Alpah. Desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, 96–110. – Ljubljana.
OGRIN, M. 2010, High altitude archaeological sites in the Bohinj region. – V: F. Mandl, H. Stadler (ur.) 2010, Archäologie in den Alpen. Alltag und Kult, Forschungsbe- richte der ANISA 3. 199–208.
OGRIN, M. 2015, Sv. Janez Krstnik – starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru. Zloženka razstave. – Kranj.
OGRIN, M. 2020, Prve postojanke na Spodnjih bohinjskih gorah – Dolga planja na Voglu. – V: Ogrin et al. 2020, 59–65.
OGRIN et al. 2020 = M. Ogrin, J. Horvat, J. Bizjak, K. Langus 2020, Življenje v Alpah. Življenje v Alpah nekoč in danes – od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega razvoja turizma danes. Zbornik posveta 6. oktobra 2017 v Stari Fužini v Bohinju. – Bohinjska Bistrica.
REITMAIER, T. 2020, Fiavè, Rendena, Laugen-Melaun – Ein Beitrag zur prähistorischen Alpwirtschaft im Ost- und Zentralalpenraum. – Germania 98, 1–61.
RJAZANCEV, A. 1963a, Po poti železarskega Bohinja. – Železar 2. Tehnična priloga, 43–70. – Kranj.
RJAZANCEV, A. 1963b, Bobovci Julijskih Alp. – Železar 2. Tehnična priloga, 71–85. – Kranj.
SCHMID, W. 1908, Altslovenische Gräber Krains, Das Gräberfeld in Wocheiner Mitterdorf. – Carniola 1, 17–26. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe / Catalogue of Individual Metal Finds from the Eneolitik nad Bronze Ages. – V: B. Teržan (ur.) 1995, Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem / Hoards and Individual Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia 1. – Katalogi in monografije 29, 29–127. ŠRIBAR, V. 1955, Najdiščno poročilo o sondah na Lipanci. – Geografski zbornik 3, 321–345.
TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27, 317–536.
TERŽAN, B. 2022, Svetolucijska halštatska kulturna skupina: uvodnik in kratek oris / The Sveta Lucija Hallstatt cultural group. An introduction and brief outline. – Arheološki vestnik 73, 347–396. (DOI: 10.3986/AV.73.10)
TERŽAN, B., N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine (Contributo alla cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia). – Arheološki vestnik 24 (1975), 416–460.
TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO, N. TRAMPUŽ OREL 1984–1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyjeva izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. – Katalogi in monografije 23.
TURK, I., A. ŠERCELJ 1988, Najstarejši dokazani obisk Ratitovca. – Loški razgledi 35, 11–18.
TURK et al. 2005 = M. Turk, M. Mlinar, J. Bizjak, P. Jamnik 2005, Plano mezolitsko najdišče na planini Pretovč / Mesolithic open air site on Pretovč alp. – Arheološki vestnik 56, 37–47.
VALIČ, A. 1958–1959, Brod pri Bohinjski Bistrici – ObLO Radovljica. – Varstvo spomenikov 7, 228.
VALIČ, A. 1968–1969, Brod pri Bohinjski Bistrici. – Varstvo spomenikov 13–14, 148.
VALIČ, A. 1987, Ledine in arheološka najdišča Bohinja. – Bohinjski zbornik, 36–45. – Radovljica
VIČIČ B. 1983, K arheološki topografiji Bohinja. – Kronika 31/1, 1–7.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
