Kvarner u starijem željeznom dobu sjevernog Jadrana
DOI:
https://doi.org/10.3986/AV.72.18Ključne besede:
Severni Jadran, kvarnerska skupina, starejša železna doba, materialna kultura, prestižni predmeti, kulturni stikiPovzetek
[Kvarner v času železne dobe severnega Jadrana] V starejši železni dobi severnega Jadrana je poleg Istre imel posebno mesto tudi Kvarner. Njegovo vlogo in pomen v komunikacijah in kroženju blaga v tistem času nakazujejo starejše in novejše raziskave. čeprav so se v zadnjih dveh desetletjih izvajale predvsem zaščitne arheološke raziskave, je bilo poleg posameznih najdb zbrano veliko novega gradiva, nekaj tudi povsem nepričakovanega. V članku je predstavljen kratek pregled raziskovalcev in stanja raziskav, opisane so reprezentativne ostaline materialne kulture ter pomembnejše najno- vejše najdbe, ki omogočajo obravnavo kvarnerske skupnosti v novi luči, zlasti v konkretnejši povezavi s sosednjimi, a tudi oddaljenimi kulturnimi skupnostmi od Alp do Jadrana in od Apeninov do Balkana.
Prenosi
Literatura
BALEN-LETUNIĆ, D. 1992, Nalaz ratničke opreme iz Krka (Fund einer Kriegerausrüstung aus Krk). – Vjesnik Arheološkog muzeja Zagreb 24/25, 21–34.
BATOVIĆ, Š. 1974, Ostava iz Jagodnje Gornje u okviru zadnje faze liburnske kulture (Dépôt de Jagodnja Gornja dans le cadre de la derniére phase de la culture liburni- enne). – Diadora 7, 159–245.
BATOVIĆ, Š. 1987, liburnska grupa. – V / In: A. Benac (ur. / ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 339–390, Sarajevo.
BEVAN, e. 1986, Representations of animals in sanctuar- ies of Artemis and other Olympian deities. – British Archaeological reports, International series 315.
BLEČIĆ, M. 2002, Kastav u posljednjem tisućljeću prije Krista (Kastav im letzten Jahrtausend vor Christus). – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 35, 67–146.
BLEČIĆ, M. 2007, Status, symbols, sacrifices, offerings. The diverse meaning of Illyrian helmets / Status, simboli, žrtvovanja, darivanja. različitost značajki ilirskih kaciga. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 40, 73–116.
BLEČIĆ, M. 2009, The significance of Amber in Kvarner region. – V / In: A. Palavestra, C. W. Beck, J. M. Todd (ur. / eds.), Amber in Archaeology, Proceedings of the Fifth International Conference on Amber in Archaeology, 142–155, Beograd.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2009, Japodske podlaktične narukvice: Simbolika ženskog principa u optjecanju ideja i djela jadranske kulturne koiné (Japodian forearm bracelets: the symbolism of the female principle in the circulation of ideas and creations of the Adriatic cultural koiné). – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 42, 231–258.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2010, The Iron Age at Kvarner Re- gion. – Disertacija / PhD thesis, Oddelek za arheologijo Filozofska fakulteta univerze v ljubljani (neobjavljeno / unpublished).
BLEČIĆ KAVUR, M. 2012, Plovidba duž Caput Adriae: plovidba Svijetom? (Navigation along Caput Adriae or navigation around the World? – Histria antiqua 21, 215–229.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2014a, Na razmeđu svjetova za prijelaza milenija: Kasno brončano doba na Kvarneru / At the crossroads of worlds at the turn of the millennium: The Late Bronze Age in the Kvarner region. – Katalozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 11.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2014b, Uhvati pravu ravnotežu! Osor u ravnoteži europskih kultura i civilizacija posljednjih stoljeća stare ere / Get the balance right! Osor in balance of European cultures and civilizations in the last centuries BC. – Koper, Mali lošinj.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2015, Povezanost perspektive: Osor u kulturnim kontaktima mlađeg željeznog doba / A coher- ence of perspective: Osor in cultural contacts during the Late Iron Age. – Koper, Mali lošinj.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2016, Vinodol u brončano i željezno doba. – V / In: A. Konestra, T. rosić (ur. / eds.), 845 °C: Ad Turres, 15–23, Crikvenica.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2018, ritualiziranje kaciga – simboličan protokol željeznog doba Dolenjske (ritualizing Helmets – Symbolic Protocol of the Iron Age in Dolenjska). – Etnoantropološki problemi 13/3, 729–745.
BLEČIĆ KAVUR, M. 2019, Grobnički pektoralni privjesci u kontekstu željeznodobne estetike simbola / Pectoral pendants from Grobnik in the context of the Iron Age symbol aesthetics. – Histria archaeologica 49, 39–58.
BLEČIĆ KAVUR, M., B. KAVur 2013, The Amphora from Osor. – Hortus Artium Medievalium 19, 209–214.
BLEČIĆ KAVUR, M., B. KAVur 2016, Pars pro toto. A World in a small place: The example of Iron Age grave goods from Vičja luka. – V / In: V. Sirbu, M. Jevtić, K. Dmitrović, M. ljuština (ur. / eds.), Funerary practices during the Bronze and Iron Ages in Central and Southeast Europe, Proceedings of the 14th International Colloquium of Funerary Archaeology in čačak, Serbia, 24th–27th 09. 2015, 237–256, Beograd, čačak.
BLEČIĆ KAVUR, M., A. PrAVIDur 2012, Ilirske kacige s područja Bosne i Hercegovine / Illyrian helmets from Bosnia and Hercegovina. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 53, 35–136.
BURŠIĆ-MATIJAŠIĆ, K. 2011, Novi arheološki nalazi s otoka Krka (iz zbirke Italo Samblich). – Krk.
BULLY et al. 2010 = S. Bully, I. Marić, M. čaušević-Bully, M. Jurković, D. Martinez, Ch. Camerlynck 2010, le monastère Saint-Pierre d’Osor (île de Cres, Croatie): quatrième campagne d’études archéologiques. – Bul- letin du centre d’études médiévales d’Auxerre 14, 65–66.
ČAUŠEVIĆ-BULLY et al. 2014 = M. čaušević-Bully, S. Bully, M. Jurković, I. Marić 2014, Monastère Saint-Pierre d’Osor (Croatie, île de Cres). – Chronique des activités archéologiques de l’École française de Rome [en ligne], Balkans, mis en ligne le 13 janvier 2014, consulté le 14 janvier 2014, 2–34.
ČAUŠEVIĆ-BULLY et al. 2017 = M. čaušević-Bully, I. Marić, S. Bully, M. Jurković, l. Dugorepec, M. Blečić Kavur 2017, le monastère Saint-Pierre d’Osor (île de Cres): dixième et onzième campagne d’études archéologiques. – Hortus Artium Medievalium 23/2, 797–808.
ĆUĆKOVIĆ, Z. 2017, Claiming the sea: Bronze Age forti- fied sites of the north-eastern Adriatic Sea (Cres and lošinj islands, Croatia). – Journal of World Archaeology 49, 526–546.
ĆUS-RUKONIĆ, J. 2005, Carlo Marchesetti, Vladimir Mirosavljević e Nikola Stražičić: I castellieri sull’arcipelago di Cres (Cherso) e lošinj (lussino). – V / In: G. Bandelli, e. Montagnari Kokelj (ur. / eds.), Carlo Marchesetti e i castellieri, Atti del Convegno Internazionale di Studi, Duino (Trieste) 14-15 novembre 2003, 419–428, Trieste.
DRAGANITS et al. 2019 = e. Draganits, S. Gier, N. Doneus, M. Doneus 2019, Geoarchaeological evaluation of the roman topography and accessibility by sea of ancient Osor (Cres Island, Croatia). – Austrian Journal of Earth Sciences 112/1, 1–19.
DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha nad Belo cerkvijo, Šmarjeta 2 / Die Vorgeschichtlichen Nekropolen in der Umgebung von Vinji vrh oberhalb von Bela cerkev). – Katalogi in monografije 26.
DUPlANČIĆ leDer, T., T. uJeVIć, M. čAlA 2004, Coastline lengths and areas of islands in the Croatian part of the Adriatic Sea determined from the topo- graphical maps at scale 1:25 000. – Geoadria 9/1, 5–32.
EGG, M. 1986, Italische Helme. Studien zu den ältereisen- zetlichen Helmen Italiens und der Alpen. – Monographien des römisch-Germanischen Zentralmuseums 11.
EGG, M. 1999, Waffenbrüder? eine ungewöhnliche Bestat- tung der Frühlatènezeit in Novo mesto in Slowenien. – Jahrbuch des Römisch-Germanisches Zentralmuseum 46, 317–356.
FAVRO, S., I. SAGANIĆ 2007, Prirodna obilježja hrvatskog litoralnog prostora kao komparativna prednost za raz- voj nautičkog turizma / Natural characteristics of the Croatian coastal area as a comparative advantage of nautical tourism development. – Geoadria 12/1, 59–81.
FREY, O.-H. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. Studien zur figürlich verzierten toreutik von Este. – römisch- Germanische Forschungen 31.
GABROVEC, S. 1987, Notranjska grupa. – V / In: A. Benac (ur. / ed.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, 151–177, Sarajevo.
GlOGOVIĆ, D. 1989, Prilozi poznavanju željeznog doba na Sjevernom Jadranu, Hrvatsko primorje i Kvarnerski otoci (Studies in the Iron Age of the Northern Adriatic, Hrvatsko primorje and Kvarner islands) – Monografije JAZu, Zavod za arheologiju 1.
GlOGOVIĆ, D. 1996, Protogeometrijska apulska keramika iz Nezakcija (la ceramica italico-meridionale di Nesazio). – Histria Antiqua 2, 55–59.
GlOGOVIĆ, D. 2003, Fibeln im kroatischen Küstengebiet (Istrien, Dalmatien). – Prähistorische Bronzefunde 14/13.
GlOGOVIĆ, D. 2015, Nekoliko zmijastih dvodijelnih fibula iz Dalmacije / Several examples of two-piece serpentine fibulae from Dalmatia. – Archaeologia Adriatica 9/1, 85–93.
GUŠTIN, M. 2019, Zu den alpinen Negauer Helmen aus reutte (Tirol) und Nesactium (Istrien). Mit einem Beitrag von Kristina Mihovilić. – V / In: H. Baitinger, M. Schönfelder (ur. / eds.), Hallstatt und Italien: Festschrift für Markus Egg, Monographien des römisch-Germanischen Zentralmu- seums 154, 365–388.
HARDING, A. 1995, Die Schwerter im ehemaligen Jugoslawien. – Prähistorische Bronzefunde 4/14.
KATIČIĆ, r. 1995, Illyricum Mythologicum. – Zagreb. KrIŽ, B. 2012, Odsevi prazgodovine v bronu: situlska umet- nost Novega mesta / Reflections of prehistory in bronze: the situla art of Novo mesto. – Novo mesto.
KUKOČ, S. 2013, Fibule tipa Osor: solarni znakovi i sim- boli u kulturi liburna / The Osor-type fibulae: solar signs and symbols in the liburnian culture. – Asseria 10, 31–115.
LOS, J. 2018, Izvještaj o arheološkom istraživanju na rekonstrukciji državne ceste DC100 Osor – Nerezine 2018. – Zagreb.
MADER, B. 2004, Die Forschungen der Prähistorischen Kommission auf der Insel Krk (Veglia) von 1895 und 1912. – I: 1895 eduard Nowotnys Grabungen in Val di Sus (Sus) und Castellieri. untersuchungen im Süden von Punat (Ponte). – Annalen Naturhistorisches Museum Wien: Anthropologie und Prähistorie 106, 433–447.
MADER, B. 2005, I castellieri dell’isola di Veglia: sulle orme di Carlo Marchesetti ed eduard Nowotny. – V / In: G. Bandelli, e. Montagnari Kokelj (ur. / eds.), Carlo Marchesetti e i castellieri, Atti del Convegno Internazio- nale di Studi, Duino (Trieste) 14–15 novembre 2003, 429–439, Trieste.
MADER, B. 2006, Die Forschungen der Prähistorischen Kommission auf der Insel Krk (Veglia) von 1895 und 1912. – II. Die untersuchungen eisenzeitlicher Gräber durch Josef Szombathy und Michael Abramić in Basca nuova (Baška) – Flur Sveti Kristofor 1912 und eduard Nowotny in Bescavalle (Draga Bašćanska) 1895. – An- nalen Naturhistorisches Museum Wien: Anthropologie und Prähistorie 107, 239–266.
MARIĆ et al. 2010 = I. Marić, S. Bully, M. Jurković, M. čaušević-Bully 2010, le monastère Saint-Pierre d’Osor (île de Cres): quatrième campagne d’études archéologiques. – Hortus Artium Medievalium 16, 277–291.
MATEJČIĆ, r. 1968, Zaštitna iskapanja liburnske nekropole na Gromačici kod lopara na otoku rabu (rinvenimenti dell’età del ferro a Šula nell’Isola di Veglia). – Diadora 4, 75–83.
MERHART, G. v. 1969, Hallstatt und Italien. Gesammelte Aufsätze zur Frühen Eisenzeit in Italien und Mitteleuropa. – römisch-Germanischen Zentralmuseums.
MIHOVILIĆ, K. 1996, Nezakcij, nalaz grobnice 1981. godine / Nesactium, The Discovery of a Grave Vault in 1981. – Monografije i katalozi 6.
MIHOVILIĆ, K. 2001a, Nezakcij, Prapovijesni nalazi 1900.–1953. / Nesactium, Prehistoric finds 1900–1953. – Monografije i Katalozi 11.
MIHOVILIĆ, K. 2001b, Kratki mač – bodež s trokutastom pločom za nasad ručke iz Istre (Kurzschwerter – Dolche mit dreieckiger Griffplatte aus Istrien). – Arheološki vestnik 52, 173–179.
MIHOVILIĆ, K. 2002, Grčki i helenistički nalazi u Istri i Kvarneru / Greek and Hellenistic finds in Istria and the Kvarner Bay. – V/ In: N. Cambi, S. čače, B. Kirigin (ur. / eds.), Greek influence along the east Adriatic coast, Proceedings of the International Conference held in Split, 499–520, Split.
MIHOVILIĆ, K. 2013a, Histri u Istri: željezno doba Istre / The Histri in Istria: The Iron Age in Istria. – Mono- grafije i katalozi 23.
MIHOVILIĆ, K. 2013b, Koštani predmet iz Osora u zbirci Arheološkog muzeja Istre / A bone object from Osor in the collection of the Archaeological Museum of Istria. – Diadora 26/27, 213–224.
MLADIN, J. 1960, Iskapanje ilirskog tumula u Osoru na otoku Cresu (Die Ausgrabung des Illyrischen Tumulus in Osor auf der Insel Cres). – Jadranski zbornik 4, 211–240.
MORI, A. 2008, The Politics of Apollonius Rhodius’ Argo- nautica. – Cambridge, New York.
NOVAK, M., M. CArIć 2019, Bioarheološka analiza ljudskih koštanih ostataka s nalazišta Osor – Sv. Petar. Stručni izvještaj. – Zagreb.
rREAY-SALLSBURY, K. 2016, The Human Body in Early Iron Age Central Europe: Burial Practices and Images of the Hallstatt World. – london, New York.
ROBB, e. J., 2015, What Do Things Want? Object Design as a Middle range Theory of Material Culture. – Ar- chaeological papers of the American Anthropological Association 26, 166–180.
STEVENS, F. 2007, Identifying the Body: representing Self. – V / In: J. Sofaer (ur. / ed.), Art, Ornamentation and the Body in Later Prehistoric Europe, 82–98, Oxford.
STRAŽIČIĆ, N. 1996, Osnovna geografska obilježja Županije primorsko-goranske. – V / In: Županija primorsko- goranska, Povijesni pregled od najstarijih vremena do današnjih dana, 37–52, rijeka.
TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Social structure and burial rites of the Iron Age com- munity. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 26. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612546007
TERŽAN, B. 1990, Polmesečaste fibule. O kulturnih poveza- vah med egejo in Caput Adriae (Die Halbmondfibeln. Über die Kulturverbindungen zwischen der ägäis und dem Caput Adriae). – Arheološki vestnik 41, 49–88.
TERŽAN, B. 2007, Principi e guerrieri delle due sponde Altoadriatiche. – V / In: M. Guštin, P. ettel, M. Buora (ur. / eds.), Piceni ed Europa, Atti del convegno, Archeo- logia di frontiera 6, 39–54.
TERŽAN, B. 2009, Japodska nevesta iz okolice Novega mesta (A Iapodian bride from the vicinity of Novo mesto). – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 42, 213–230.
TERŽAN, B. 2010, Stiške skice / Stična – Skizzen. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe – razprave / Grabhügel aus der Älteren Eisenzeit – Studien, Katalogi in monografije 38, 189–325.
TERŽAN, B. 2012, Sfinga v situlski umetnosti ob severnem Jadranu in njegovem zaledju / The sphinx in Situla Art in the northern Adriatic region and its hinterland. – V / In: B. Migotti, Ph. Mason, B. Nadbath, T. Mulh (ur. / eds.), Scripta in Honorem Bojan Djurić, Monografije CPA 1, 170–96.
TERŽAN, B. 2013, liburnske dvodelne fibule s stožičastimi spiralicami – označevalke stanu in izobilja / liburnian two-part fibulae with conical helices – identifiers of status and affluence – Diadora 26/27, 241–266.
TURK, P. 2016, Meči in nožnice / Spade e foderi. – V / In: B. Teržan, e. Borgna, P. Turk, Depo iz Mušje jame pri Škocjanu na Krasu. Depojske najdbe bronaste in železne dobe na Slovenskem 3 / Il ripostiglio della Grotta delle Mosche presso San Canziano del Carso. Ripostigli della Età del Bronzo e del Ferro in Slovenia 3, Katalogi in monografije 42, 99–108.
TURK, P. 2017, Denar pred denarjem. – V / In: B. lahar- nar, P. Turk, Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, 89–93, ljubljana.
TURK, P. 2018, early Iron Age Hoards from central and western Slovenia. – V / In: e. Borgna, P. Càssola Guida, S. Corazza (ur. / eds.), Preistoria e Protostoria del Caput Adriae, Studi di preistoria e protostoria 5, 397–406.
TURK, P., I. MurGelJ 2008, Ponovno najdeni apulski kraterji iz Stične / Die wiederaufgefundenen apulischen Kratere aus Stična. – V / In: S. Gabrovec, B. Teržan, Stična II/2. Gomile starejše železne dobe. Razprave (Grabhügel aus der älteren eissenzeit. Studien), Katalogi in monografije 38 (2010), 159–172.
UJČIĆ GruDeNIć, J. 2018, Dosadašnja istraživanja nekropole Grobišće. – V / In: Grobinšćina: tragovi, znakovi i smjerokazi, Knjižica sažetaka, Grad Grobnik, 10. studenoga 2018, 11., Grobnik.
VITRI, S. 1977, Scavi 1896. Fondo Gombac. – V / In: G. Steffè De Piero, S. Vitri, G. righi, La necropoli di Brežec presso San Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896–1900. – Monografie di Preistoria degli “Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte” 1, 63–95.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
